V nekaterih zdravstvenih zavodih so napovedali dosledno izvajanje dogovorjenih stavkovnih dejavnosti, kar pomeni nadaljnje odpovedi in prenaročanje vseh nenujnih zadev. Foto: BoBo
V nekaterih zdravstvenih zavodih so napovedali dosledno izvajanje dogovorjenih stavkovnih dejavnosti, kar pomeni nadaljnje odpovedi in prenaročanje vseh nenujnih zadev. Foto: BoBo

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides bo postal koordinator zbiranja preklica soglasij zdravnikov, ki bodo to želeli, je v izjavi medijem povedal predsednik sindikata Damjan Polh.

Za zdaj bodo v Fidesu sicer vztrajali pri splošni stavki, o preklicu soglasij pa bodo razpravljali "kdaj pozneje", je po pogajalski seji povedal Polh.

Pogajanja so po njegovih besedah pokazala, da si vlada pogajanj ne želi, ampak želi izsiliti pogoje, ki jih je podpisala z drugimi sindikati, pri tem pa bi Fides potegnil krajši konec. "Vse bolj jasno je, da zdravstvenega stebra ne bomo videli, in bojim se, da bo tudi ta plačna reforma obstala nekje v predalu," je dejal.

Fides vztraja pri dogovoru, ki bi prinesel takojšnje finančne učinke, vladna stran pa v takojšnje parcialne finančne učinke noče privoliti, je po pogajanjih dejal namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež. Do tega se bodo ponovno opredelili, nato pa se bodo pogajanja nadaljevala, je dodal. "Želimo si, da se stavka zamrzne, da se usedemo za pogajalsko mizo in tam ostanemo," je poudaril.

Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Predstavniki sindikata in vlade so se v preteklem tednu večkrat sešli, a pogajanja niso prinesla napredka, saj stranema ni uspelo doseči stavkovnega sporazuma. V Fidesu so zato napovedali, da bodo stavko še zaostrili, napovedano zaostrovanje pa bo odvisno od vsakega posameznega zavoda.

V UKC-ju Ljubljana odslej dosledno le storitve, ki jih določa zakonodaja

Zjutraj so v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji potekali zbori zdravnikov in zobozdravnikov. Na stavkovnem zboru v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, na katerega sicer mediji niso imeli vstopa, je bila po besedah podpredsednika sindikata Fides Milenka Stankovića udeležba velika. "Stalno čutimo podporo kolegic in kolegov za vse stvari, ki jih počnemo v Fidesu," je poudaril v izjavi za medije.

Na vprašanje, kako bodo v ljubljanskem kliničnem centru zaostrovali stavko, je odgovoril, da so bile dosedanje zaostritve bolj blage. Glede na to, da jim z vlado doslej ni uspelo doseči dogovora, pa so se odločili, da bodo začeli dosledno izvajati le zdravstvene storitve, ki jih v primeru stavke določa zakonodaja, druge storitve, ki niso nujne, pa bodo prenaročili.

Sorodna novica Fides: Zaostrovanje stavke odvisno od vsakega zavoda

Hkrati se bodo dosledno držali določb kolektivne pogodbe. Med njimi je Stanković poudaril pravico do enourne priprave na delo. Po njegovih besedah večina zdravnikov med delovniki prav tako ne hodi na malico, zdaj pa se bodo te pravice dosledno držali. Tako bodo v času osemurnega delovnika v skladu s kolektivno pogodbo lahko delali šest ur in pol, je pojasnil.

"Po dežurnih službah ne bomo ostajali tukaj in krpali, ampak bomo zjutraj odhajali domov. In pa dosledno se bomo držali lokalnih napisanih standardov in normativov," je še povedal. Kot je dodal, se sicer pogovarjajo tudi o možnostih dodatnih zaostritev stavke. Zato vladno stran poziva, naj na današnja pogajanja pride s konkretnimi predlogi, ki se bodo približali zahtevam Fidesa.

Med stavko se sicer v javnih zdravstvenih zavodih izvajajo zgolj tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Naloga zdravnikov med stavko je zgolj ta, da bolnike triažirajo po pravilih stavkovnega minimuma, so poudarili v Fidesu. Tako po njihovi oceni tudi vzdrževanje poti naročanja ter izdaja zdravniških potrdil in zdravniških spričeval, na primer bolniških listov, ni obveznost zdravnikov v času stavke.

Osmi dan stavke v zdravstvu

Bolniški listi in dostopnost na daljavo

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na ministrstvu za zdravje menijo, da v času stavke omejevanje dostopnosti pacientov do nujnih zdravstvenih storitev ni dopustno. Izvajalci morajo poleg izdajanja bolniških listov, omogočiti različne oblike naročanja. To poleg osebnega dostopa do ambulante velja za telefonsko in elektronsko naročanje, kot je določeno v zakonodaji.

Nujna je tudi obravnava zavarovancev, ki potrebujejo potrdila za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ohranjanje socialne varnosti državljanov mora biti v ospredju, tudi ob morebitnih stavkah zdravnikov.

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih so zavarovanci dolžni pravočasno obvestiti delodajalca o svoji odsotnosti od dela, daljši od pet dni, ter ga seznaniti z razlogi za svojo odsotnost. Neupoštevanje tega pravila lahko privede do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavarovanci težko naprej vedo, ali jim bo začasna odsotnost od dela pozneje odobrena, zato bi morebitne neupravičene odsotnosti nosili sami, opozarjajo na ministrstvu.

Glede zagotavljanja dostopnosti na daljavo zakon o zdravniški službi določa, da morajo zdravniki v času stavke izvajati vse storitve, katerih opustitev bi hitro privedla do nepopravljive hude okvare zdravja ali smrti. Prav tako morajo zagotavljati zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, bolnike nad 65 let, storitve v povezavi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, so še pojasnili na ministrstvu.

Ministrstvo je tako javnim zdravstvenim zavodom že prejšnji teden poslalo dopis, v katerih jih opozarjajo, da imajo osebni zdravniki "ekskluzivno" dolžnost in hkrati možnost, da za paciente urejajo bolniške dopuste, je po koncu pogajanj s Fidesom povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so sicer že prejšnji teden pojasnili, da so zdravniki med stavko obvezani zavarovanim osebam zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za socialno varnost zavarovancev, mednje pa da spada tudi obravnava zavarovancev z namenom uveljavljanja njihove začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Ministrica pred dnevi pozvala k zamrznitvi stavke

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pred dnevi povedala, da je stavka zakonita, ne pa tudi dobra za paciente, saj otežuje dostop do storitev in podaljšuje že zdaj dolge čakalne dobe. Fides je pozvala, naj stavko vsaj zamrzne.

Na vprašanje, ali ne mislijo popustiti, saj zdravniško stavko najbolj občutijo bolniki, je podpredsednik sindikata Fides Milenko Stanković odgovoril, da teh stvari ni mogoče prelagati na pleča zdravnikov. "Mi smo tudi javni uslužbenci, plačujemo prispevke in davke tako kot vsi in imamo ustavno pravico, da če se z nečim ne strinjamo (...), da stavkamo," je poudaril in dodal, da so možnosti stavke zdravnikov sicer precej omejene.

Fides nadaljuje stavko zaradi "vlade, ki trmasto vztraja"

Poziv komisiji za medicinsko etiko

Iniciativa z imenom Glas ljudstva je na Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko naslovila poziv k zavzetju stališča do naslednjega vprašanja: ali družinski zdravniki in njihove organizacije s tem, ko odklanjajo paciente in "nasprotujejo ureditvi, ki bi vsem zavarovancem omogočala enakopraven dostop do zdravstvenih storitev", kršijo načela medicinske etike. Po mnenju iniciative namreč stavka zdravnikov povzroča realno, morda nepopravljivo škodo zdravju pacientov. Iniciativa je pozvala k dvigu glavarinskega količnika, s čimer bi po njihovem mnenju vsem zavarovancem zagotovili enakopraven dostop do osebnega zdravnika.