Do zdaj tri pokojninske reforme v samostojni Sloveniji

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je predstavila zakonske spremembe na področju trga dela, socialnega varstva in pokojninskega sistema. Kot je povedala, so ukrepi namenjeni izboljšanju socialnega položaja najranljivejših skupin, v katere spadajo brezposelni, prejemniki socialne pomoči in tudi upokojenci.

Delovno ministrstvo je ugotovilo, da je socialni položaj upokojencev slab tudi zaradi prehitrega upokojevanja v preteklosti. Slovenija pa je država, kot je pojasnila ministrica Klampferjeva, ki ima zelo delovno neaktivno starejšo populacijo med 60. in 64. letom. Samo Grki naj bi bili v teh letih manj delovno aktivni.

Ministrstvo za delo želi vsaj deloma urediti trg dela, kjer se pojavljajo številne anomalije na račun delavcev. Foto: BoBo

Po predlogu novih pokojninskih sprememb bi se zato upokojitvena starost postopoma do leta 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let (postopoma, da ne bi prišlo do množičnega upokojevanja zaradi napovedanega zviševanja upokojitvene starosti). Medtem pa se pogoji za tiste, ki bodo imeli 40 let delovne dobe, ne bodo spremenili.

Višji odmerni odstotek za pokojnine

Prav tako postopoma se bo zviševal odmerni odstotek za izračun pokojnine, v šestih letih na 63 odstotkov (zviševala se bo odmera za moške in ustavila padajoča odmera za ženske). Na podlagi izračunov ministrstva za delo bodo pokojnine tistih, ki se bodo upokojili v letu 2025 s 40 leti delovne dobe, za osem odstotkov višje. Višje naj bi bile tudi druge pokojnine, invalidske, družinske, vdovske …

Iskalci zaposlitve bodo deležni strožjih sankcij, saj je le za lažje kršitve predvidena dvostopenjska raven, za težje kršitve, npr. če se iskalec zaposlitve ne bo želel vključiti v aktivno iskanje zaposlitve, pa je predviden takojšen izbris iz evidence in izguba denarnega nadomestila. Foto: BoBo

Na podlagi novih zakonskih predlogov pa bo znesek izplačane pokojnine mogoče dodatno zviševati. 1,25 odstotka bo znašal dodatek za skrb otrok, ki pa ga bo deležen le eden od staršev (tisti, ki je izkoristil starševski dopust), vendar največ za tri otroke.

Zaposleni, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev, bodo lahko podaljšali delovni staž in v prvih treh letih dela za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prejeli še 50 odstotkov starostne pokojnine. Zdaj prejemajo zgolj dvajset odstotkov pokojnine. Poleg tega bi se vsako leto odmerni odstotek pokojnine zvišal za dva odstotka namesto 1,25 odstotka. V četrtem letu in naprej pa bo upokojenec prejemal 100-odstotno pokojnino.

Slovenija je na evropskem repu glede delovno aktivnega prebivalstva po 60. letu. Foto: BoBo

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Ministrstvo za delo si želi tudi hitrejše aktivacije prejemnikov socialne pomoči. Medtem ko naj bi ostala denarna socialna pomoč nespremenjena, 392,75 evra, pa je napovedana ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ta je bil uveden v času gospodarske krize, ko je socialna pomoč znašala le okoli 230 evrov. Prejemniki socialne pomoči pa si lahko prihodke povečajo na račun dokazljive prostovoljne delovne aktivnosti, skoraj na višino trenutne minimalne plače, natančneje na okoli 89 odstotkov.

Zato so se na ministrstvu odločili, da ukinejo dodatek za delovno aktivnost, saj je zniževal motivacijo za delo oz. želijo zmanjšati tveganja za delovno neaktivnost.

Višje denarno nadomestilo za nezaposlenost

Predlagani trojček zakonov bo posegel tudi na trg dela, saj se bo predvidoma zvišal najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelne, in sicer na 530 evrov bruto, kar znaša nekaj manj kot 393 neto.

Podaljšalo se bo tudi obvezno delovno obdobje za prejemnike omenjenega nadomestila z 9 na 12 mesecev v zadnjih dveh letih. S tem naj bi preprečili anomalije, ki so se pojavljale pri sezonskih delih, ko so delavce, kot primer so navedli gradbeništvo in izobraževanje, zaposlili za devet mesecev, nato so jih odpustili, po treh mesecih brezposelnosti pa so jih nato spet zaposlili.

Zmanjšalo se bo tudi prejemanje nadomestila za brezposelnost za starejše delavce, in sicer na 19 mesecev za vse starejše od 50 let z delovno dobo več kot 25 let.

Kaj prinaša predlog pokojninske reforme?

Višje pokojnine in denarna nadomestila bodo seveda dodatno finančno breme za državo, toda kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, izračuni kažejo, da se bo s podaljšanjem starostne upokojitvene meje in na račun krajših denarnih nadomestil znesek izplačil nekako uravnotežil.

Predlagani trojček zakonov bodo, kot je povedala ministrica Klampferjeva, še ta mesec predstavili socialnim partnerjem na ekonomsko-socialnem svetu. Po njenih pričakovanjih pa naj bi jih vlada obravnavala še pred letošnjim poletjem.

Nekateri ukrepi pozitivni, drugi vprašljivi

Pri predlogu zakonodaje na področju trga dela sta po mnenju Lidije Jerkič problematični točki skrajševanje nadomestila za čas brezposelnosti pri delavcih, starejših od 55 let, in podaljševanje delovnega razmerja za odmero nadomestila z devetih na 12 mesecev. Foto: BoBo

Večina predlogov spremembe pokojninske zakonodaje je popravkov veljavne ureditve, za kakšno korenito reformo ne gre, pa je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, ki napovedane ukrepe večinoma odobrava, zlasti tiste, ki gredo v smeri dviga odmerne stopnje ter dodatnega dviga pokojnin in morda tudi nadomestil za čas brezposelnosti.

Med problematičnimi točkami pa je izpostavila zvišanje upokojitvene starosti in predlagano ureditev dvojnega statusa. Pri uvajanju nove predlagane upokojitvene starosti 67 let bo po njenih besedah potrebne veliko previdnosti. "Ukrep je v predlogih slabo obrazložen in nakazuje na možnost podaljševanja samo za zaposlene, ki ne bodo dopolnili polne pokojninske dobe 40 let," je opomnila.

Tudi nasploh po njenem mnenju ne gre na hitro uveljavljati zvišanja upokojitvene starosti, tudi z vidika zadnjih podatkov o podaljševanju bolniškega staleža starejših od 60 let. "Ne bi bilo prav, da to postane glavna točka sprememb," je dejala.

Nekaj več pozornosti po njenih besedah zaslužijo tudi predlogi sprememb na področju dvojnega statusa. Povečevanje zneska, ki ga prejema zaposleni, ko nadaljuje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, v sindikatih pozdravljajo, saj pomeni stimulacijo za tiste, ki želijo ostati v delovnem razmerju.

Za primere, ko posameznik prekine delovno razmerje, se upokoji in prejema pokojnino, nato pa se ponovno vključi v delovno razmerje, je v predlogu postavljen pogoj, da posameznik izpolni pogoje za upokojitev in je starejši od 63 let. Po besedah Jerkičeve bo tudi o tem, ali je 63 let primerna starost, še tekla razprava.

GZS: Izhodišče za dostojnejše pokojnine

Po mnenju GZS-ja bi eden od ciljev moral biti, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri. Foto: BoBo

Predlagane spremembe pokojninske zakonodaje so po presoji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) vsekakor izhodišče za dostojnejše pokojnine v prihodnje in seveda osnova za višanje odstotka delovno aktivne populacije v starosti nad 55 let. Pričakujejo pa, da jih bo predlagatelj seznanil s finančnimi posledicami predloga.

"Zagotoviti je namreč treba tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema brez dodatnih obveznosti delodajalcev in delojemalcev ‒ torej brez dvigov veljavnih prispevnih stopenj," pravijo na GZS-ju in opozarjajo, da izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev pokojninskega zakona pokrivajo le segment vseh nujnih in pričakovanih sprememb na tem področju.

OZS: Predlog reševanja dvojnega statusa upokojencev gre v pravo smer

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da gre predlog reševanja dvojnega statusa upokojencev v pravo smer, "saj odgovarja želji zbornice po ureditvi dvojnega statusa upokojencev, kar je že več let tudi ena izmed zahtev slovenske obrti in podjetništva". Rezultat predlagane rešitve bo več sredstev v proračunu in status obrtnikov, primerljiv s statusi obrtnikov v drugih državah v EU-ju, menijo.

Nesmiselno se jim namreč zdi, da mora obrtnik oziroma podjetnik svojo dejavnost kot espe zapreti, če hoče uveljaviti polno pokojnino, "kar je še posebej nerodno, če ima zaposlene delavce, ki jim na ta način zagotavlja tudi socialno eksistenco in zanje odvaja ustrezne prispevke v blagajne javnih zavodov". V OZS-ju so sicer poudarili, da bodo lahko rešitve celovito presojali, ko bodo imeli v rokah predlog sprememb zakona.

Zdus glede dviga upokojitvene starosti nima pomislekov

V Zdusu so ocenili, da je dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine vsekakor v skladu s pričakovanji. Foto: BoBo

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so z nekaterimi spremembami pokojninskega zakona zadovoljni, a pogrešajo nekatere rešitve. Ocenili so, da je dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine vsekakor v skladu s pričakovanji. Tudi kar zadeva dvig upokojitvene starosti za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe, ki naj bi se na 67 let dvignila postopoma do leta 2034, predsednik zveze Janez Sušnik nima pomislekov. Kot je poudaril, je pomembno, da ostaja pogoj 40 let delovne dobe brez dokupa. "Mislim, da ni okrnjena nobena pravica," je dejal.

V Zdusu pa so opozorili, da ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin ali sistemskem zakonu o letnem dodatku. Več so pričakovali tudi pri ureditvi dvojnega statusa upokojencev. Po predstavljenem predlogu bi tisti s pogoji za starostno pokojnino, ki delajo naprej, dobivali tri leta 50 odstotkov starostne pokojnine, po preteku treh let pa 100 odstotkov. Niso sicer pričakovali ravno sto odstotkov takoj, so pa pričakovali več, je dejal.

Papež: Ljudem se ni treba bati in razmišljati, da se je treba upokojiti

Papež je poudaril, da je pomembno, da ljudje po predstavitvi predloga sprememb pokojninskega sistema nimajo občutka, da bodo morali delati do 67. leta starosti. Foto: BoBo

Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiza) Marijan Papež pa je povedal, da je bil predlog, ki ga je predstavilo ministrstvo za delo, pričakovan. Vse, kar je bilo predlagano, bo sicer po njegovih besedah "uveljavljeno postopoma, kar pomeni, da se ljudem v tem trenutku ni treba ničesar bati in razmišljati, da se je treba upokojiti".

Ob tem je poudaril, da je pomembno, da ljudje po predstavitvi predloga sprememb pokojninskega sistema nimajo občutka, da bodo morali delati do 67. leta starosti. "To bo namreč veljalo le za tiste, ki do takrat še ne bodo imeli 40 let delovne dobe, vsi preostali pa se bodo lahko upokojili prej," je povedal Papež. Nove pogoje glede starosti naj bi po njegovih podatkih začeli uveljavljati leta 2023.

Podpira tudi predlog za reševanje dvojnega statusa upokojencev, ki naj bi po njegovih besedah začel veljati na začetku leta 2020.

Prvi odzivi na spremembe pokojninske zakonodaje

Odzivi poslanskih skupin

Na napovedane spremembe pokojninske zakonodaje so se odzvali tudi v parlamentarnih strankah. Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je poudaril, da se strinja predvsem s predlogom glede dvojnega statusa upokojencev, ob čemer poudarja nujnost določila, da se mora posameznik najprej upokojiti, delodajalec pa ga lahko zaposli ali pa tudi ne oz. ga lahko zavrne. V SNS-u drugih predvidenih sprememb pokojninske in socialne zakonodaje še ni komentiral.

V NSi-ju so ocenili, da gre zgolj za manjše popravke, po njihovem mnenju bo za dolgoročno finančno vzdržnost potrebna temeljitejša prenova sistema. Ob tem so spomnili na svoj predlog "tristebrnega pokojninskega sistema" in izrazili upanje, da bo vlada konstruktivna ter pripravljena prisluhniti tudi njihovim predlogom. "V vsakem primeru pa bi morali pri kakršnih koli spremembah pokojninskega sistema zasledovati isti cilj, to je, vsakomur zagotoviti vsaj tako visoko pokojnino, da bo v jeseni svojega življenja lahko dostojno živel," so sporočili iz NSi-ja. V stranki so sicer zadovoljni, "ker se je vlada končno začela ukvarjati z resnimi vprašanji, ki so za slovensko prihodnost zelo pomembna".

Podobno menijo tudi v SDS-u, Romana Tomc, sicer evropska poslanka iz vrst SDS-a, je ocenila, da gre za kozmetične popravke. Po njenem mnenju pokojninski sistem nujno potrebuje spremembe, ki bi morale biti vsebinske. Dodala je, da treba za spremembe najti najširše družbeno soglasje: "To ni vprašanje, ki zadeva le ozek krog koalicije, ampak morajo sodelovati vse politične stranke, društva upokojencev, delodajalci in sindikati. To bi pričakovala od nove pokojninske reforme, vse, kar je manj od tega, so drobni popravki, ki ne bodo zagotovili stabilnosti sistema, niti ne povečali pokojnin, tudi če gredo nekateri od teh popravkov v pravo smer." Je pa ob tem spomnila, da njene izkušnje kažejo, da je med začetnim predlogom in tistim, kar je nato končno sprejeto v DZ-ju, običajno velike razlike. Zato bo treba na končno sliko še počakati.

Poglobljeno razpravo o spremembah pokojninske zakonodaje sicer pričakujejo tudi v SD-ju. Opozorili so, da mora zakonodaja v največji meri slediti izboljšanju statusa upokojencev. V SD-ju tako pričakujejo, da se bo koalicija skupaj s socialnimi partnerji v prihodnjih tednih o teh izhodiščih pogovorila, brez vnaprejšnjega pogojevanja in izključevanja različnih mnenj v javnosti.

V SAB-u pozdravljajo prizadevanja ministrstva pri spremembah pokojninske zakonodaje, saj gredo v pravi smeri, a dogovoru iz koalicijske pogodbe ne sledijo v celoti. Vodja poslancev Maša Kociper med drugim poudarja zavezo za možnost dela upokojencev brez omejitev, predolgo pa je tudi predlagano prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za pokojnine.

S predlogom pa so nezadovoljni v Levici in vztrajajo pri izpolnitvi zavez iz koalicijskega sporazuma in sporazuma vlade z Levico. Pogrešajo dvig minimalne pokojnine, nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti, predviden tempo dviga odmernega odstotka za izračun pokojnine pa je prepočasen, meni koordinator Levice Luka Mesec. Zadržani so tudi do t. i. dvojnega statusa upokojencev, saj jih skrbi, da bi predlog lahko vodil v normalizacijo nizkih pokojnin. V Levici po besedah Luke Meseca vztrajajo, da mora pokojninski sistem ostati solidaren in je treba pokojnine zvišati tako, da bo lahko vsak, ki 40 let dela, od pokojnine dostojno živel, ne pa, da mu pač omogočijo hkratno delo.