Životarimo. Obračamo vsaki cent! Obrnila sem se tudi na center za socialno delo, pa nimajo posluha za nas, češ da imamo prevelike prihodke. Res moramo na kolena? Foto: Pixabay
Životarimo. Obračamo vsaki cent! Obrnila sem se tudi na center za socialno delo, pa nimajo posluha za nas, češ da imamo prevelike prihodke. Res moramo na kolena? Foto: Pixabay

sram me je, da vam pišem, a ne vidim več izhoda. MORAM!

Pa se je zgodilo tudi meni (po 10-ih letih delovne dobe). V pisarno me je poklicala šefica in rekla, da mi ne bodo podaljšali pogodbe. S cmokom v grlu sem se le obrnila in brez besed zapustila pisarno. Sledilo je še vprašanje, ali imam oziroma ali želim še kaj reči. Rekla sem NE in odšla.

Čeprav so mi pogodbo podaljševali, enkrat za tri, drugič za 2 meseca in to za 590 evrov bruto, me je novica, da bom ostala brez službe, ne le razžalostila, ampak močno prizadela. Delo sem z veseljem opravljala. Ker ne kadim in ne pijem kave, si nikoli nisem vzela pavze. Tudi malico sem si redko privoščila, da bi le čim več naredila. Sprašujem se, zakaj? Zakaj jaz? Zakaj država to dopušča?

Delodajalec ni podal razloga, zakaj sem izgubila službo. Ne. Le smolo imam. Kot že tolikokrat poprej. Pogodba za določen čas je pač potekla. In ker ni več dela... Skrivaj sem izpraznila omarico. Vzela svoje stvari. Tiho in brez besed sem odšla. Za vedno!

Sem mamica 4-letnega sina in 3-letne hčerke, ki imata milijon želja, a ostale bodo neizpolnjene. Oba obiskujeta vrtec.

Naša stiska se vleče že od leta 2011. Odvetniki so nam vzeli ogromno denarja, saj je nekdanja žena mojega partnerja nenehno tožila. Pa smo se kljub temu prebili, iz meseca v mesec. Nato pa: popravilo avta, zamenjava pnevmatik, stara in dotrajana okna, pokvarili so se nam pralni stroj, pečica, hladilnik. Dokler sem imela službo, smo lahko vzeli okna na kredit, ostalo pa smo obročno odplačevali. Dolgovi so ostali, in zdaj?

Položnice nam zaostajajo. Živimo v stanovanju, za katerega plačujemo kredit. Kako bomo pokrivali mesečne stroške, kako bomo živeli in preživeli? In udarci se kar vrstijo. Po dveh tednih brez tople vode, je končno prišel serviser – in za 15 minut dela zaračunal 48 evrov. Groza! Svetoval nam je celo, naj razmislimo o nakupu nove peči. Ker se s plinom ni za igrat ... Že dve leti nam pušča voda v kopalnici, iz stene otroške sobe zija dvocentimetrska luknja.

Dobila sem odločbo zavoda za zaposlovanje, da bom tri mesece prejemala 550,70 evrov . A kaj je to? Životarjenje. Obračamo vsaki cent! Obrnila sem se tudi na center za socialno delo, pa nimajo posluha za nas, češ da imamo prevelike prihodke. Res moramo na kolena?

V zaostanku smo s položnicami:
RTV prispevek v višini 102,22 evra, voda 36,68 evra, elektrika opomin 81,34 evra in redna položnica 81,34 evra.

Prosim svetujte mi, kam naj se obrnem po pomoč!