Predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Eva Kotnik je predstavila izsledke raziskav, ki kažejo, da mladi bivanjsko problematiko trenutno postavljajo pred izzive na področju zaposlovanja, ki so bili dolgo na prvem mestu. V MSS-ju so poudarili pomanjkljivo regulirano turistično oddajanje, ki duši nepremičninski trg. Prav tako so spregovorili o odsotnosti stanovanjske politike v Sloveniji in pomanjkanju postelj v študentskih domovih.

Generalni sekretar MSS-ja Jaka Trilar je prepričan, da trenutne ocene pomanjkanja postelj v študentskih domovih ne predstavljajo realnega stanja, saj se zaradi dolgih čakalnih vrst številni študenti za prijavo na razpis sploh ne odločijo. Študentje so prisiljeni poiskati stanovanje pri zasebnih ponudnikih, ki pa od njih zahtevajo podpis pogodbe za daljše bivanje. "Samo 25 odstotkov študentov živi v študentskih domovih. Gotovo bi jih bilo veliko več, če bi bile postelje dostopne," meni Trilar.

"V Ljubljani so se denimo cene rabljenih stanovanj od leta 2015 dvignile za približno 90 odstotkov, medtem ko zunaj Ljubljane celo za 105 odstotkov. Torej, ko na predvolilnih soočenjih slišimo, da mladim ni treba živeti v središčih, je treba povedati, da tudi zunaj središč mladi več ne morejo živeti," je za TV Slovenija opozoril Trilar.

Stanovanjska problematika v kombinaciji z izzivi na trgu dela, kot so prekarne oblike zaposlitev, mladim onemogočajo načrtovanje življenja, je prepričana Kotnik. "Vsekakor si mladi želijo nekih kakovostnih, dostojnih zaposlitev in ko nimajo na voljo dela ali stanovanja, to vodi v številne stiske," je poudarila. V organizaciji so medtem izrazili obžalovanje, da kljub obljubam trenutne vlade, da bodo mladi proračunska prioriteta, ni tako.

Vlada je sicer obljubila, da bodo mladi v tem mandatu proračunska prioriteta, vendar se to v njenih dejanjih ne odraža, so kritični v mladinskem svetu.

"Pomembno je razumeti, da se je ta vlada spoprijela s področjem, s katerim se 30 let praktično država ni ukvarjala. Zagotovo se pa stvari ne premikajo tako hitro, kot bi si mi želeli," je za TV Slovenija odgovoril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.

Vse večje duševne stiske

V MSS-ju so medtem poudarili tudi mentalno zdravje mladih, ki se je po besedah Kotnik po pandemiji covida 19 še poslabšalo. Duševne stiske so tako med mladimi vse večje, kar je med drugim tudi posledica številnih nerešenih vprašanj, s katerimi se spoprijemajo na področju stanovanjske problematike, zaposlovanja in študijskih obveznosti, meni Kotnik.

V MSS-ju so poudarili tudi zagovorniško kampanjo Nimam kam, s katero od marca na družbenih omrežjih opozarjajo na izzive, s katerimi se mladi spoprijemajo na tem področju. "Skozi kampanjo ozaveščamo z različnimi statističnimi podatki, ki kažejo, kakšna je realna slika na tem področju v naši državi. Zdi se mi, da se mladi zdaj še bolj obračajo na nas z osebnimi zgodbami. Najbolj žalostno nam je pa to, da za njih nimamo rešitev in jim ne moremo pomagati, kot bi si želeli," je še dejala Kotnik.

Glede nedavnih groženj šolam je poudarila pomen strpnosti in razumevanja stisk. "Če mlade vzgajamo v tem duhu, da so prijazni drug do drugega, da so solidarni in strpni, potem so možnosti za neke takšne grožnje in napade dosti manjše. Vsekakor veliko vlogo pri tem odigrajo tudi svetovalne službe oziroma strokovni sodelavci, ki so na voljo mladim in jim nudijo pomoč, ko jo ti potrebujejo," je še dejala Kotnik.