Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nadškof Zore je svojo podporo pohodu utemeljil, ker meni, da "o vseh pravicah, ki jih poudarjamo, in je prav, da jih, ne pozabimo na tisto temeljno pravico, to pa je človekova pravica do življenja. Kot pravi papež, od rojstva do naravne smrti."

Po besedah voditeljice pohoda Urše Cankar Soares želijo Sloveniji s pohodom sporočiti, da splav vzame človeško življenje. "S Pohodi za življenje pa želimo doseči, da bi res začeli spoštovati 17. člen ustave, ki smo si ga izbrali za geslo, ki govori, da je človekovo življenje nedotakljivo. Radi bi, da bi bilo nedotakljivo ne glede na okoliščine. Ali je zaželeno ali ne, ali je zdravo ali ne, ali je rojeno ali ne, vsako življenje je nedotakljivo, vsak človek si zasluži življenje," je dejala. Ob tem pa je dodala: "Prva pravica, ki jo imamo, je pravica do življenja. In to je treba spoštovati."

Pohoda se je po pričakovanjih udeležilo več ljudi kot lani. Kot je pojasnila Urša Cankar Soares, so do začetka pohoda dobili več kot 400 prijav, ljudje pa so se prijavljali še ob začetku pohoda. Glede protishoda je pojasnila, da je praksa po vsem svetu enaka. "Kjer je pohod za življenje, se pojavijo tudi nasprotniki. Ampak to je zame le dokaz, da če bi prišli z eno nepomembno temo, se ne bi nihče dvignil in prišel," je dodala.

Protishod za pravice žensk do odločanja o rojstvu otrok

Medtem ko so se udeleženci Pohoda za življenje zbirali pred Šentjakobsko cerkvijo na Levstikovem trgu, so se na Prešernovem trgu, ki je bil končna lokacija Pohoda za življenje, zbrali udeleženci protishoda, ki so krenili proti udeležencem Pohoda za življenje. Tako so se udeleženci obeh shodov, ki so jih spremljali policisti, srečevali po ulicah stare Ljubljane.

Protishoda se je udeležila tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki je v izjavi za medije pojasnila, da se je shoda udeležila, ker se je odločila, da je na strani svobodnega razpolaganja z lastnim telesom in svobodne izbire o rojstvu otrok. Poskusi najbolj nazadnjaških, mračnjaških in konzervativnih sil, da se prepove splav, da se ženskam prepove njihova z ustavo zagotovljena pravica odločati o lastnem telesu, so po njenem mnenju posledica dejstva, da je trenutna oblast povezana s pajdaši, politiki, kot sta poljski in madžarski premier in drugi.

Tudi to, da se je vrh Rimskokatoliške cerkve vpletel v Pohod za življenje, po njeni oceni pove, da si Cerkev in oblast ta trenutek lastita žensko telo. "To je nezaslišano in temu se je treba upreti z vsemi silami. Nobena pravica ni samoumevna in ni večna, zato je treba biti še toliko bolj pozoren in se boriti, da te pravice ostanejo," je dodala Sukičeva.

Med udeleženci Pohoda za življenje tudi Branko Grims in Aleš Primc

Med udeleženci Pohoda za življenje je bil tudi poslanec SDS Branko Grims, ki je v izjavi medijem poudaril, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje. "Je pa svojevrsten absurd, da je potreben kordon policije, da varuje življenje tistih, ki so za življenje. To je popoln absurd, ki veliko pove o stanju duha v Sloveniji, Evropi in na žalost celotnem svetu," je dejal.

Ob tem je spomnil, da je kot vodja slovenske delegacije za prihodnost Evrope po videokonferenci povedal Evropskem parlamentu in vsem parlamentom držav članic, da bi morali spremeniti vse politike v Evropi tako, da bi bile vse naklonjene družinam. "Nič ne more biti bolj pomembno kot večje število otrok. Kajti če ne bo otrok, ne bo ne Evrope, ne Slovenije, ničesar več, potem ni prihodnosti," je še dodal Grims. Pohoda za življenje se je udeležil tudi Aleš Primc iz stranke Glas za otroke in družine.

Bo minister Hojs omejil neprijavljene proteste?

Udeleženci obeh shodov sta se srečali pred mestno hišo. Na to se je odzval minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je na Twitterju zapisal, da Shod za življenje ni mogel biti izveden tako, kot je bil načrtovan in da je čas za 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ta člen določa omejitve ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda.

V njem piše, da lahko ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda lahko vlada naloži policiji, da z odredbo omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih oziroma ali prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja. Tak ukrep lahko traja največ sedem dni in da je zoper odredbo je dopustno vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki o njej odloča prednostno.

Ženski forum SD: Odločanje o rojstvu otrok je svobodno

V Ženskem forumu SD pa opozarjajo, da so aktivnosti Katoliške cerkve in posameznih političnih strank v nasprotju s človekovimi pravicami žensk in pomenijo pasivno nasilje nad ženskami. Ustava v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno in ob njenem sprejemu je bilo nedvoumno pojasnjeno, da obsega tudi pravico do umetne prekinitve nosečnosti.

Možnost odločitve ženske za legalen, varen in dostopen splav je pomemben element enakosti spolov, so prepričani v forumu. Ženske pravice so človekove pravice, tudi pravica do odločanja o lastnem telesu. Kot poudarjajo, je država dolžna zagotavljati možnosti do uresničevanja te
svoboščine. Splav je in mora ostati osebna odločitev; ta ne sme biti podvržena pritiskom, kakršnega predstavlja tudi današnji pohod. Zato se pridružujejo in pozdravljajo protiprotest Inštituta Danes je nov dan z jasnim sporočilom Moje telo, moja izbira.

Na ulicah za pravico do splava in proti njej

Število umetnih splavov v Sloveniji upada

V Sloveniji je možnost umetne prekinitve nosečnosti uzakonjena od leta 1952. Možna je do 10. tedna nosečnosti na zahtevo nosečnice. Po 10. tednu nosečnosti lahko splav odobri komisija,
mladoletnice pa za opravljanje splava ne potrebujejo soglasja staršev. Podatki NIJZ-ja kažejo, da je bilo leta 2007 v Sloveniji opravljenih 5209 dovoljenih splavov, leta 2016 pa 3736. Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je v obdobju 2007–2016 upadlo za 29 odstotkov, navaja NIJZ.

Udeleženci pohoda nasprotujejo pravici do splava in se sklicujejo na 17. člen ustave, po katerem je človeško življenje nedotakljivo. Hkrati pa 55. člen ustave omogoča staršem, da se svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok.