Se v Sloveniji ne more zgoditi poljski scenarij? Foto: Reuters
Se v Sloveniji ne more zgoditi poljski scenarij? Foto: Reuters

Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE), ki se sklicuje na informacije s poljskega kmetijskega ministrstva, je sporočila, da so primer BSE odkrili na kmetiji v kraju Mirsk, okuženo žival pa so že zaklali.

Nazadnje so v Evropi primer norih krav odkrili oktobra lani na Škotskem, na Poljskem pa so zadnji primer zaznali leta 2013.

V Sloveniji niso odkrili spornega mesa

Od okoli dveh ton potencialno spornega mesnega pripravka za kebab, ki so jih uvozili v Slovenijo, za 500 kilogramov pristojne službe še preverjajo, ali je prišlo iz sporne poljske klavnice, so sporočili po sestanku vodstev uprave za varno hrano in ministrstva.

Uprava za varno hrano je, potem ko je dobavitelj mesa prejšnji teden obvestil, da bi lahko bilo okoli dve toni pripravka za kebab iz sporne poljske klavnice, medtem ugotovila, da gre za dve pošiljki kebaba.

Za prvo pošiljko, okoli 1.500 kg, z datumom dobave 16. januar letos, so na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovili, da meso ne izvira iz sporne klavnice na Poljskem.
Za drugo pošiljko, okoli 500 kg, sledljivost še preverjajo, ima pa datum dobave 13. december in tako ne izvira iz obdobja (od 10. do 14. januarja letos), za katerega so poljske oblasti odredile odpoklic mesa.

Trenutno tako velja, da v Sloveniji ni mesa iz sporne klavnice iz omenjenega obdobja v januarju.

"Trenutno je še 500 kilogramov mesa pod vprašajem, sledljivost se še preverja. Vse meso je zadržano, torej ni v obtoku. Informacij o kakšnih novih pošiljkah spornega mesa trenutno nimamo," je v izjavi za medije po sestanku s predstavniki uprave za varno hrano v Ljubljani pojasnila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

"Situacija je pod nadzorom," je zagotovila in dodala, da uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravlja kemijsko in mikrobiološko analizo tudi preostalih skladišč in mesa, ki bi potencialno lahko prišlo iz sporne klavnice.

Uprava za varno hrano je, potem ko je dobavitelj mesa prejšnji teden obvestil, da bi lahko bilo okoli dve toni pripravka za kebab iz sporne poljske klavnice, ugotovila, da gre za dve pošiljki kebaba. Prva pošiljka z datumom dobave 16. januar letos je znašala 1.577 kg, druga z datumom dobave 13. december lani pa 532 kg.

Kader s posnetkov poljskega novinarja pod krinko, ki so razkrili, da so bolne krave, ki niso mogle več niti stati, z vrvmi vlekli v klavnico. Foto: Reuters
Kader s posnetkov poljskega novinarja pod krinko, ki so razkrili, da so bolne krave, ki niso mogle več niti stati, z vrvmi vlekli v klavnico. Foto: Reuters

Potencialno spornih 500 kilogramov mesa

"Za prvo pošiljko je na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovljeno, da meso ne izvira iz sporne klavnice in razsekovalnice na Poljskem," so sporočili iz uprave. Pri drugi pošiljki pa je uprava pridobila dokumente, zato inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še preverja sledljivost, so dodali.

Omenjenih 500 kilogramov mesnega pripravka za kebab izvira iz decembra, torej zunaj obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos. Za 1.500 kilogramov pripravka za kebab pa se je izkazalo, da je bil pripravljen iz surovine, ki je izhajala iz druge razsekovalnice, je povedal generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi.

Dodal je, da je bil ves mesni pripravek ne glede na dokumentacijo vzorčen in bo analiziran. Analizirali bodo tudi vzorce mesa iz 15-tonske pošiljke, ki je bila iz Poljske prepeljana septembra lani. Posedi predvideva, da bodo vzorčenje končali do srede, nato pa bodo rezultati znani v od petih do desetih dneh.

"Razlogov, da je žival bolna, je veliko"

Vodja uprave za varno hrano je še povedal, da so poljske oblasti meso, zaseženo v sporni klavnici, analizirale kemijsko - prisotnosti veterinarskih zdravil niso ugotovili. O tem, da bi izvedli tudi mikrobiološke analize, pa niso obveščali.

"Razlogov, da je žival 'bolna', je lahko veliko. Eden od teh so lahko tudi kužne bolezni, lahko pa so problematične tudi poškodbe ali druge zadeve," je povedal Posedi. Po njegovih besedah iz fotografij, ki so bile objavljene v medijih, vzroka ni mogoče ugotoviti. Glede na to, da so živali ležale oz. so bile v nenavadnih položajih, pa je mogoče sklepati, da je šlo za poškodbe okončin in so jih zato vozili v klavnico, je dodal Posedi.

O ustreznosti nadzora je dejal, da je organiziranost služb po državah EU-ja lahko različna, je pa področje harmonizirano. Poudaril je, da je pri poljski klavnici očitno šlo za kriminalno dejanje, kar preiskujejo organi pregona. So pa inšpektorji Evropske komisije danes prispeli na Poljsko, kjer bodo skupaj s poljskimi oblastmi do petka med drugim preverjali, kakšen je bil uradni nadzor in kakšni so bili ukrepi po odkritju domnevno spornega mesa.

Glede sistema javnega naročanja v Sloveniji je ministrica dejala, da je ta sistem "dober, omogoča naročanje hrane preverjene kakovosti in predvsem naročanje hrane lokalnega izvora". Podatki kažejo, da se od 40 do 50 odstotkov hrane naroča od lokalnih dobaviteljev. O pobudi, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, je dejala, da je načeloma korektna in zveni dobro, bi bilo pa treba, če bi se tega lotili, zagotoviti nadzor, da se ne bi pojavljale špekulacije in izkrivljanje sistema.

Večina mesa za kebab ni iz sporne poljske klavnice. Foto: BoBo
Večina mesa za kebab ni iz sporne poljske klavnice. Foto: BoBo

ZPS: Tudi poceni mora biti varno

Živila na policah trgovin morajo biti varna ne glede na ceno, ob razpravah o ceni in kakovosti mesa, ki se pojavljajo ob aferi s poljskim mesom bolnega goveda, opozarjajo na ZPS-ju. Prav cena je pri izbiri potrošnikov eden glavnih dejavnikov.

"Trgovci in proizvajalci so že ugotovili, da je navedba porekla pomembna, zato vneto nagovarjajo potrošnike z različnimi navedbami o poreklu ali izvoru, in sicer z obvestili na živilu, v trgovini in s trditvami v oglasnih sporočilih," so za STA pojasnili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

"To je tudi razlog, zakaj mora zakonodajalec pripraviti tako zakonodajo, da bo potrošnik dobil jasne in razumljive podatke o poreklu živila," so poudarili in opozorili, da za označevanje porekla glavne surovine v predelanih izdelkih še ni določen način označevanja porekla oz. izvora glavne surovine. Tako se npr. za meso, uporabljeno pri izdelavi salame, ne ve, od kod je.

Afero razkrili poljski novinarji

Sporno meso iz Poljske - afera je izbruhnila pretekli teden, potem ko so poljski preiskovalni novinarji razkrili, da so v eni od klavnic klali bolno govedo, meso pa prodajali kot neoporečno - se je pojavilo tudi v Sloveniji. Eden od dobaviteljev je namreč mesni pripravek za kebab uvozil prek Nemčije. Po dozdajšnjih podatkih uprave za varno hrano je to za zdaj edini primer spornega mesa iz poljske klavnice. Uprava je sicer odkrila tudi 15 ton zamrznjenega mesa iz omenjene klavnice, a iz septembra lani, torej preden so poljski organi uvedli ukrepe v tej klavnici. Uprava rezultatov analize ne mesa za kebab ne 15 ton zamrznjenega mesa še ni predstavila.

To, kar "cenovno zblazneli" potrošnik s police jemlje, tudi na polico daje

V Sloveniji se poljski scenarij ne more zgoditi

"Goveje meso je ves čas pod strogim nadzorom in v Sloveniji se ne more zgoditi to, kar se je na Poljskem, predvsem zaradi strogega nadzora države in lastnih kontrol," je zatrdil predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije Izidor Krivec.

"Kontrola je zelo stroga. Tele, ko se skoti, mora najpozneje v 21 dneh dobiti potni list in ušesno številko. Potni list in ušesni števili imata isto številko, ki tele potem spremlja do konca njegovega življenja," je dodal.

Pred zakolom veterinarji uprave za varno hrano pregledajo vso dokumentacijo in način ugotavljanja zdravstvenega stanja vsakega goveda, če je bilo z njim kar koli narobe. Nato po zakolu sledi post mortem pregled, ki zajema postopek omamljanja živali, pregled in obdelavo trupla, pregled notranjih organov, pregled glave in finalni pregled.

Izbrana kakovost in evropski standardi

V Sloveniji so evropski standardi nadgrajeni še s shemo Izbrana kakovost, ki prinaša podatke o sami reji živali, njenem prehranjevanju in morebitnem zdravljenju. "Žalostno pa je to, da se uvoženo meso najde v sistemu javnega naročanja v Sloveniji, torej v vrtcih, šolah, bolnišnicah, vojski, domih za ostarele, kjer je glavno merilo cena," poudarja Krivec.

Glede cene Krivec pravi, da je slovensko goveje meso veliko cenejše kot v Avstriji. "V slovenski verigi premalo zaslužimo za tako kakovostno mesto, kot je goveje. Goveje meso je v Avstriji 40 odstotkov dražje kot v Sloveniji," je dejal in dodal, da se države, ki imajo viške mesa, tega želijo znebiti, zato mu znižajo ceno.

Slovenija je z govejim mesom samooskrbna. Po podatkih GIZ-a je Slovenija lani uvozila 90.000 ton mesa, od tega je bilo 14.000 ton govejega in 60.000 ton svinjskega, predvsem zaradi nezadostne samooskrbe, preostalo uvoženo meso je bilo piščančje. Podatkov o uvozu iz Poljske v GIZ-u nimajo.

V Sloveniji se poje trikrat več kebabov kot kranjskih klobas. Foto: Reuters
V Sloveniji se poje trikrat več kebabov kot kranjskih klobas. Foto: Reuters

Trikrat več kebabov kot kranjskih klobas

Krivcu je žal, da "se meso najde pri uvoženih izdelkih, kot je kebab, ki je že bil povržen različnim aferam". "V Sloveniji se poje trikrat več kebaba kot kranjskih klobas, in to predvsem poje mladina, ki sredi noči po odhodu iz diskoklubov drugega ne dobi," je dodal.

Po podatkih državnega statističnega urada, kot jih je za GIZ zbral agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je bilo leta 2017 v Slovenijo uvoženega okoli 102.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Od tega je bilo okoli 45 odstotkov mesa in izdelkov iz mesa prašičev. Kljub samooskrbi pri govedini je uvoz govejega mesa predstavljal dobrih sedem odstotkov vsega uvoženega mesa.

Največ uvoženega mesa in mesnih izdelkov je bilo leta 2017 iz Avstrije (23,9 odstotka), Hrvaške (14,9 odstotka), Italije (13,9 odstotka), Nemčije (11,9 odstotka), Madžarske (8,4 odstotka) in Poljske (7,4 odstotka).

Stopnja samooskrbe Slovenije z govejim mesom je leta 2017 znašala okoli 110 odstotkov, s piščančjim mesom okoli 109 odstotkov, s svinjskim mesom pa okoli 38 odstotkov. Skupna samooskrba z mesom je znašala okoli 81 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Večina mesa za kebab ni iz sporne klavnice