Po podatkih AVP-ja so lani alkoholizirani povzročitelji zakrivili 1513 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 37 ljudi. Foto: BoBo
Po podatkih AVP-ja so lani alkoholizirani povzročitelji zakrivili 1513 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 37 ljudi. Foto: BoBo

Do konca aprila je prometne nesreče letos povzročilo že 439 ljudi, ki so vozili pod vplivom alkohola, sporočajo iz Agencije za varnost prometa (AVP). Povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,45 promila. Umrli so štirje ljudje, med njimi tudi voznik električnega skiroja s kar 1,95 promila, kar je najvišja stopnja med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč letos.

Po podatkih AVP-ja so lani alkoholizirani povzročitelji zakrivili 1513 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 37 ljudi oziroma dobra tretjina več kot leto prej. Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostnih skupinah od 25 do 44 let.

Maraton nadzora voznikov v noči s sobote na nedeljo

Med prvo letošnjo nacionalno preventivno akcijo bodo policisti ob rednem delu, pa tudi z občasnimi poostrenimi nadzori, preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Dejavnosti so evropsko usklajene in jih koordinira evropska zveza prometnih policij Roadpol.

Večina držav bo 7. maja izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov, med njimi tudi Slovenija, in sicer od sobote od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. Nekatere policijske uprave bodo čas, ko bodo opravljale nadzor, prilagodile lokalni problematiki, so sporočili.
Policija in agencija bosta v tem času okrepljeno pozivali k odgovorni vožnji tudi z objavami opozoril in preventivnih nasvetov na družbenih omrežjih in spletnih straneh.

Vsaka tretja smrtna prometna nesreča povezana z alkoholom

Kot je povedal direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, se morata alkohol in udeležba v prometu popolnoma izključevati, saj prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo hude poškodbe, invalidnost in celo smrt ter zaznamujejo številne družine. "Zelo zmotno je prepričanje, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže pozneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola," je dodal Hribar.

Vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun pa opozarja, da se kar vsaka tretja smrtna prometna nesreča zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Vse voznike zato poziva, naj nikar ne sedejo za volan, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi, oziroma naj si zagotovijo varen prevoz.

Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola