Državni statistični urad (Surs) je ob prazniku dela objavil nabor statističnih zanimivosti, povezanih z delom.

Največ delovno aktivnih doslej

Lani je bilo v Sloveniji 944.008 delovno aktivnih, kar je največ od leta 1991 naprej. Najmanj delovno aktivnih je bilo leta 1997, in sicer skoraj za tretjino manj kot lani.

V zadnjih letih se spreminja struktura delovno aktivnega prebivalstva. Leta 2010 je bilo med njimi 93 odstotkov državljanov Slovenije, lani je ta delež upadel na 84 odstotkov. Delež delavcev iz držav Evropske unije je ves čas pičel, giblje se med 0,5 in dvema odstotkoma. Delež iz tretjih držav pa nenehno narašča, lani je znašal dobro desetino.

Največ jih je v predelovalnih dejavnostih

Leta 2024 je največ delovno aktivnih oseb, 22,3 odstotka, delalo v predelovalnih dejavnostih, sledili sta področji trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (12,3 odstotka) ter izobraževanje (8,6 odstotka). 23,5 odstotka vseh delovno aktivnih je delalo v poklicni skupini strokovnjaki. Med njimi je bilo največ strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje.

Kje so najvišje plače

Za predlanski oktober so, gledano po poklicnih skupinah, najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji (3731 evrov), najnižjo pa tisti, ki so opravljali poklice za preprosta dela (1477 evrov), so izračunali statistiki.

Med povprečnimi mesečnimi bruto plačami po standardni klasifikaciji dejavnosti so bile plače za oktober 2023 najvišje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3183 evrov), najnižje pa v gostinstvu (1569 evrov).

V istem obdobju so bile povprečne mesečne bruto plače zaposlenih državljanov Slovenije za 5,2 odstotka višje od povprečja, medtem ko so bile plače državljanov preostalih članic Evropske unije od povprečja nižje za 10,8 odstotka, plače državljanov nečlanic EU-ja pa za 29,1 odstotka.

Slovenija rekorderka po enakosti dohodkov

Ginijev količnik je leta 2023 pri nas znašal 23,4 odstotka, pri čemer zaostajamo samo še za Slovaško, kjer je štel 21,6 odstotka.

Ginijev količnik je kazalnik porazdeljenosti dohodka. Njegova vrednost se, prikazano v odstotkih, giblje med 0 in 100 odstotki. Če bi bila njegova vrednost 0 odstotkov, bi bil dohodek med populacijo porazdeljen popolnoma enako (vsi bi imeli popolnoma enak dohodek), pri vrednosti 100 odstotkov pa bi bila porazdelitev dohodka popolnoma neenaka (ves dohodek bi dobila le ena oseba).

Manjše povpraševanje po delovni sili

Medtem število prostih delovnih mest že skoraj dve leti upada. V lanskem zadnjem četrtletju jih je bilo na voljo približno 17.900 ali 7,5 odstotka manj kot v predhodnem četrtletju. Tudi medletna primerjava kaže na 14 odstotkov manjše povpraševanje po novi delovni sili.

V zadnjem četrtletju lani je bil obseg povpraševanja največji v gradbeništvu, kjer so delodajalci iskali skoraj 3200 novih sodelavcev, in v predelovalnih dejavnostih, kjer so našteli okoli 3100 prostih delovnih mest.

Vse več jih delo išče zunaj domače občine

Konec lanskega leta je na delo v drugo občino odhajalo približno 510.000 delovno aktivnih, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami je bilo samo 34 takih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine. Med njimi je izstopala občina Trzin, ki je imela približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana. V prestolnico na delo prihaja skoraj 141.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.400 njenih delovno aktivnih prebivalcev.

Na delo v drugo statistično regijo pa je ob koncu leta 2024 odhajalo okoli 207.300 delovnih migrantov ali 22,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Opazna je centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji. Ta je bila v zadnjih osmih letih edina regija z več delovnimi mesti, kot je bilo v njej delovno aktivnih prebivalcev, so še zapisali na statističnem uradu.

Kako kaj mladi? Večina jih ima pogodbe za nedoločen čas.

Med mladimi v starostni skupini 15–24 let je bil lani delovno aktiven približno vsak tretji prebivalec, v starostni skupini do 29 let pa vsak drugi. Stopnja brezposelnosti je bila med mladimi v Sloveniji 8,0-odstotna, za 3,4 odstotne točke nižja od povprečja Evropske unije, kažejo Sursovi podatki.

Več kot dve tretjini delovno aktivnih mladih, starih 15–34 let, je bilo zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas. Enajst odstotkov jih je imelo zaposlitev za določen čas, prav tolikšen delež jih je delal prek študentskega servisa. Preostala desetina je bila samozaposlena ali pa so delali v drugih oblikah dela.

Študijske navade

Med izobraževanjem lahko šolajoče osebe zamenjajo ali opustijo izobraževalni program. V svojem dosedanjem izobraževanju je opustilo ali zamenjalo vsaj en izobraževalni program 16 odstotkov mladih, tj. približno 69.000. Med njimi jih je večina, 56 odstotkov, opustilo ali zamenjalo višje- ali visokošolski izobraževalni program.

47 odstotkov jih je izobraževalni program opustilo ali zamenjalo, ker ta ni zadovoljil njihovih potreb in interesa oziroma je bil prezahteven. Nekaj manj kot tretjina je imela za zamenjavo ali opustitev različne osebne razloge, kot so zdravstveni ali finančni razlog ali pomanjkanje motivacije, 13 odstotkov pa jih je opustilo izobraževanje, ker so si želeli delati.