Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih, da lahko mladi ob tej priložnosti opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave.

Letošnji mednarodni dan mladih poteka pod geslom Duševno zdravje je pomembno. Po podatkih Združenih narodov je na svetu 1,2 milijarde ljudi starih od 15 do 24 let, 20 odstotkov pa jih ima težave z duševnim zdravjem.

Združeni narodi so zapisali, da so nujna prizadevanja, s katerimi bi presegli stigmatiziranje in mladim s težavami v duševnem zdravju zagotovili, da zaživijo polno in zdravo življenje brez osamitve in nepotrebnega strahu.

Položaj mladih se izboljšuje, vendar ...
V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so ob dnevu mladih pozornost usmerili tudi na druge težave, s katerimi se mladi srečujejo v Sloveniji. Po njihovih navedbah statistike, povezane z mladimi (stopnja brezposelnosti, prebivanje pri starših, izseljevanje v tujino ...), kažejo rahlo izboljšanje, vendar je celostno gledano položaj še vedno skrb vzbujajoč.

"Kljub številnim pozivom s strani predstavnikov mladih so tisti, ki imajo škarje in platno v svojih rokah, naredili (pre)malo. Izpostaviti velja shemo Jamstva za mlade, potem pa dolgo nič. Turbulentno dogajanje na političnem parketu ne more biti izgovor za to, da se država z mladimi ukvarja predvsem na papirju in z visoko zvenečimi obljubami," so zapisali v sporočilu za javnost.

Mladinski svet je novi politični garnituri predlagal, da med drugim posebno pozornost namenijo izenačevanju prednosti in slabosti dela za določen in nedoločen čas ter izenačitvi pravic prekarnih delavcev tako, da se jim tovrstno obdobje dela šteje v delovno dobo, da se jim zagotovi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nudi možnost prejemanja nadomestila ob bolniški odsotnosti in porodniškem dopustu, omogoči najem bančnih posojil …

MSS tudi apelira na odpravo volonterskih pripravništev, na sprejem nacionalnega stanovanjskega programa, ki bi med drugim vključeval vzpostavitev trga trajno najemniških stanovanj in spodbujal naselitev praznih stanovanj, okrepili pa naj bi tudi finančne spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest v nevladnem sektorju, v katerem je trenutno zaposlenih manj kot odstotek ljudi, medtem ko je evropsko povprečje osem odstotkov.

Nezaposlenost se najbolj povečuje v Ljubljani
Med predlogi MSS-ja je tudi implementacija programa Jamstvo za mlade, s katerim želi država pospešiti zaposlovanje mladih.

Na ministrstvu za delo so se pred kratkim pohvalili, da Jamstvo za mlade že žanje pozitivne rezultate, saj je bilo konec junija 17-odstotkov manj brezposelnih mladih kot januarja. V prvi polovici leta se je prek zavoda zaposlilo 42.132 oseb, od tega 13.954 mladih, kar je 34 odstotkov vseh zaposlitev.

Na drugi strani pa se je število mladih brezposelnih po podatkih zavoda za zaposlovanje v primerjavi z lanskim julijem povečalo za 4,2 odstotka.

Tako je bilo na zavodu ob koncu julija brezposelnih 28.121 oseb v starosti od 15 do vključno 29 let, kar predstavlja 24,2 odstotka vseh brezposelnih oseb.

Največji delež mladih brezposelnih je na območju velenjskega zavoda za zaposlovanje (28,7 odstotka vseh brezposelnih) in v Trbovljah (28,2 odstotka brezposelnih). Najmanjši delež pa mladi brezposelni predstavljajo v Kopru (20,3 odstotka) in Murski Soboti.

Nezaposlenost med mladimi se je v primerjavi s preteklim letom najbolj povečala v Ljubljani (11,9 odstotka) in Kopru (9 odstotkov).

V katerih dejavnostih je bilo največ povpraševanja po zaposlovanju mladih, pa na zavodu za zaposlovanje ne razkrivajo. "Povpraševanja po delavcih zaradi morebitne diskriminacije ne moremo spremljati po starosti, prav tako nimamo več celovitega pregleda nad vsemi prostimi delovnimi mesti v državi, pa tudi o tem, v katerih dejavnostih so se brezposelni zaposlili, nimamo popolnih podatkov," pravijo na zavodu za zaposlovanje.

Mladi (od 15 do 29 let) v številkah lani (vir: SURS)

1 ločitev je bila zabeležena v starostni skupini 15–19 let.

1,5 odstotka mladih je imela nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo poklicno šolo.

5 odstotkov moških je bilo poročenih.

7,9 odstotka mladih je bilo samozaposlenih.

10 odstotkov je znašal delež mladih v Kostelu, občini z najmanj mladimi.

17 odstotkov je znašal delež mladih med celotno slovensko populacijo.

19,1 odstotka je znašala stopnja brezposelnosti med mladimi.

20 mladih je bilo zaposlenih v ribištvu oz. ribogojstvu.

29 odstotkov mladih ima osnovnošolsko izobrazbo.

32 odstotkov mladih dostopa do svetovnega spleta prek tabličnega ali prenosnega računalnika.

89,7 odstotka mladih uporablja splet vsakodnevno.

3.342 mladih se je odselilo iz Slovenije.

23.666 mladih je bilo zaposlenih v predelovalni dejavnosti.

163.000 mladih je bilo delovno aktivnih.

349.773 prebivalcev Slovenije je bilo starih od 15 do 29 let.