Drugo
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Janko Pleterski
Znanstveno delo Janka Pleterskega se je usmerjalo predvsem v slovensko zgodovino poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Koroških Slovencev in odnosih med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Foto: SAZU
Knjiga pisem
Pred kratkim je izšlo njegovo zadnje delo - Knjiga pisem: razmišljanje o slovenski državnosti, v katerem je zbral pisma, ki jih je pisal sodobnikom in kolegom ali jih naslavljal javnosti kot pisma neravnodušnega bralca in zgodovinarja. V njih je bralcem ponudil podatke, razlage in poglede, ki jih ne dobijo v sodobnih zgodovinskih knjigah, učbenikih in medijih. Foto: Založba Sophia

Dodaj v

Umrl je zgodovinar Janko Pleterski

Avtor časovno in problemsko širokega zgodovinarskega opusa
10. junij 2018 ob 10:42
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V starosti 95 let je umrl ugledni slovenski zgodovinar, politik, univerzitetni profesor in akademik Janko Pleterski, ki je s svojim znanstvenim delom pomembno zaznamoval slovensko zgodovinopisje.

Pred upokojitvijo je bil redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od sredine 18. stoletja do leta 1918 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svojem znanstvenem delu se je največ posvečal slovenski zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, v središče zanimanja pa posebej postavljal zgodovino koroških Slovencev in odnose med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi.

Pleterski se je rodil 1. februarja 1923 v Mariboru, gimnazijsko izobrazbo pa si pridobil v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1941. Akademsko izobraževanje je do leta 1952 pretrgala vključenost v NOB in obnovo države. Zanimanje za študij zgodovine je spodbudilo strokovno strokovno izobraževanje in delo v jugoslovanski diplomatski službi za rešitev avstrijskega vprašanja (1945–1951), predvsem je nanj vplivalo delo profesorja Frana Zwittra.

Kot zgodovinar je podpisal vrsto pomembnih študij, med drugim dela Narodna in politična zavest na Koroškem 1848-1914, Slowenisch oder deutsch?, Koroški plebiscit, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Nacije, Jugoslavija, revolucija, Dr. Ivan Šušteršič 1863–1925, Pravica in moč za samoodločbo, O Rožmanovi vojni, Avstrija in njeni Slovenci. Nazadnje je svoj opus zaokrožil z delom Knjiga pisem: razmišljanje o slovenski državnosti.

Zgodovinar Zdenko Čepič je ob njenem izidu o delu Pleterskega dejal, da gre za zgodovinarski opus, ki je časovno, pa tudi problemsko zelo širok in kaže na njegovo razumevanje Slovencev v določenem času in določenih političnih razmerah.

Vrsta nagrad
Za svoje delo je Pleterski prejel vrsto nagrad, in sicer nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1986), priznanji Inštituta za narodnostna vprašanja (1995) in dr. Franca Petka (2007), red zaslug za narod III. stopnje (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993).

Dejaven tudi v politiki
Imel je tudi bogate izkušnje na področju politike in diplomacije; v letih 1986–1989 je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, med letoma 1988 in 1990 pa je bil član predsedstva SRS kot del reformističnega kroga ZKS-ja okoli Milana Kučana in Janeza Stanovnika. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 10.06.2018 ob 12:04
Nedavno je bil v Delovi Sobotni prilogi članek o njem in pogledih na evtanazijo:

Janko Pleterski si želi umreti - življenje je postalo neznosno breme — Delo SP 2018-05-19
Evtanazija in samomor s pomočjo sta legalna v vse več državah, v Sloveniji ne.
smr3k4
# 11.06.2018 ob 15:55
Slava mu!
podviz
# 10.06.2018 ob 14:11
Tretji poizkus: povezava- Pravica do smrti (tudi Pleterski)
podviz
# 10.06.2018 ob 14:08
Tudi v Tedniku:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174543
539
Ribiič
# 10.06.2018 ob 22:01
V letih 1986–1989 je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije - tudi njegovo zgodovinopisje premočno diši po centralnem komiteju. Vseeno RIP.
Kazalo