Graditev novih hidroelektrarn je po ocenah nekaterih naravoslovcev nesmiselna. Foto: BoBo
Graditev novih hidroelektrarn je po ocenah nekaterih naravoslovcev nesmiselna. Foto: BoBo

Na to opozarja Naravoslovna skupina, ki sodeluje v skupini za pripravo Strategije na področju elektroenergetsko-podnebnega sistema do leta 2050.

Pri pripravi strateškega elektroenergetskega podnebnega koncepta do leta 2050 v okviru SAZU-ja je sodelovala tudi skupina naravoslovnih znanstvenikov, ki pa se pri nekaterih stališčih razhajajo z energetiki in ekonomisti.

Naravoslovci so pripravili alternativni predlog o razogljičenju slovenskega elektroenergetskega sistema, ta predvsem ne predvideva novih hidroelektrarn. Viri energije bi zagotavljali energetsko zadostnost, hkrati pa ne bi uničevali narave in njene biodiverzitete. Zakaj je to ključno? Znanstvenica Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je dejala: "Prav ohranjanje narave, predvsem z vodotoki in z biodiverziteto, kolikor je še imamo in jo lahko zaščitimo, predstavlja najboljši naravni odpor podnebnim spremembam."

Nasprotovanje izgradnji HE Mokrice

Naravoslovci zato nasprotujejo izgradnji HE Mokrice in drugih hidroelektrarn na Spodnji Savi, ker bi še bolj degradirali vodotok Spodnje Save. "Že danes ne deluje v tem letu nobena hidroelektrarna, izkoriščene so 40 do 50 odstotkov. Da bi jo postavili zdaj, vse vodotoke nepovratno uničili – ali je to smiselno, razumno in gospodarno?" se je vprašala.

Predsednik vlade Robert Golob je pred kratkim dejal, da suša za hidroenergetiko ne še predstavlja problema. Turnšek se s tem ne strinja, saj reke in podzemne vode že upadajo: "Trditev, da voda ni problem za hidroelektrarne, ni resnična," je opozorila.

V svojem predlogu so pripravili zemljevid, kje in pod katerimi okoljskimi pogoji je smiselno spodbujati uporabo biomase, vetrnih elektrarn, sežig odpadkov in sončne elektrarne. Prav tako ne nasprotujejo jedrskim elektrarnam. Kot poudarjajo, mora razvoj energetike upoštevati okolje, sicer to ni javna korist.