Kdo so te skupine, zakaj lahko, čeprav policija in obveščevalna služba vesta za njih, še naprej izvajajo taka in podobna dejanja, kot smo jim bili priča med miroljubnimi protesti, in predvsem zakaj na uradno poročilo o teh skupinah še kar čakamo, čeprav bi ga morali dobiti že spomladi?

"Sami proti vsem - Ne EU-hlapcem," je pisalo na transparentu, na katerem je bila črka "o" prekrižana - keltski križ je znan simbol neonacističnih in radikalno desnih skupin. Kot je poročala tudi RTV-jeva novinarka Anja Huš, je bila skupina v petek dobro organizirana in očitno pripravljena na spopad, kar je nakazovala njihova polna bojna oprema, vključno s solzivcem, palicami in plinskimi maskami.
Kot piše na naslovnici današnjega Dnevnika Primož Cirman, je prihod izgrednikov, od katerih jih je mnogo skandiralo z nacističnim "Sieg Heil!", sprožil val neodobravanja med drugimi protestniki. "Poleg žvižgov je bilo mogoče slišati tudi vzklike "Nazi raus!", "Ne fašizmu!" in "Provokacije!". Izgredniki so jih preglasili z napevi z nogometnih tribun ("Malo vas je, pi....e!")."

Strankarske povezave
"Fantje so se postavili v štirikotnik in so se na ukaz njihovega vodje 'Gremo naprej!' začeli pomikati proti središču protestov. Glede na to, da smo del te skupine videli že na torkovih protestih v Ljubljani, kjer so izvajali podobne metode provokacije, so bili tokrat mnogo bolje organizirani, bilo jih je več, bili so zamaskirani," je povedal RTV-jev novinar Siniša Gačić.

Sociolog Gorazd Kovačič pa: "Predstavniki vlade so ves teden govorili, da naj bi nemire v Mariboru organizirali levičarski strici iz ozadja, za včerajšnje dogodke v Ljubljani pa kaže, da so jih izpeljali skrajni desničarji."

Za središči slovenskih neonacistov veljata Domžale in Žiri, kjer imajo za to posebna shajališča, kjer denimo praznujejo Hitlerjev rojstni dan. Mediji so povezali najmanj dva od odkritih privržencev skupine Blood & Honour s Slovensko demokratsko mladino (SDM), podmladkom Janševega SDS-a.
Veliko se je lani pisalo tudi o neonacistih kot "slepih potnikih parlamentarnih volitev" - Anuška Delić je imela v Delu obsežen članek s tem naslovom, v katerem je povezovala žirovski podmladek SDS-a s skupino Blood & Honour, prav tako pa najmanj dva pripadnika Slovenske vojske povezala z isto organizacijo.

Napadi neonacistov
Bližnje srečanje z neonacisti so imeli tudi na filozofski fakulteti v letih 2009 in 2010, prvič je 15 neonacistov vdrlo na okroglo mizo o nestrpnosti v Sloveniji in napadli enega izmed razpravljavcev, drugič pa so se z brcami in solzivcem lotili študentov zaradi njihovega družbenokritičnega glasila Avtonomija. Kot je v Mladini takrat zapisal zdaj RTV-jev novinar Erik Valenčič, je "vse bolj jasno, da homoseksualci, pripadniki etničnih manjšin ali drugih ras in drugi "drugačni" niso več edina tarča neonacistov ter podobnih nestrpnežev". "Na vrsto so prišli tudi tisti, ki se jim javno zoperstavljajo. Skupini Tu je Slovenija in Blood&Honour posameznike, ki jima nasprotujejo, na svojih spletnih straneh označujeta za "levičarske ekstremiste"."

V Sloveniji sicer obstaja še več drugih podobnih skupin - Slovenski radikali, Headhunters (ta časti nacistične simbole). Skupini Tukaj je Slovenija in Hervardi pa se denimo označujeta za "domoljubni". Po besedah Kovačiča je njihova taktika provokativno izvajanje nasilja nad manjšinami, a da načeloma niso nevarne, če ne dobijo zaslombe državnih institucij. Zato je pomembno, pravi Kovačič, da policija izpelje neodvisno preiskavo in identificira organizatorje izgreda.

V čakanju na poročilo Sove
Skupine neonacistov so v zadnjih letih izvedle nekaj manjših napadov, od Kopra in Ljubljane do Ilirske Bistrice in Slovenj Gradca. Najodmevnejši napad je bil leta 2009 na lokal Cafe Open in gejevskega aktivista Mitjo Blažiča, zaradi katerega so bili trije storilci obsojeni na leto in pol zapora, a so vložili pritožbe in do nadaljnjega ostajajo na prostosti tudi zato, ker je sodišče presodilo, da ni nevarnosti ponovitve dejanja.

Medtem parlamentarna komisija za nadzor varnostnih služb že od pomladi zaman čaka na poročilo Sove o obstoju ekstremističnih skupin v Sloveniji, ki menda že obstaja, neuradno pa naj bi bila vlada z njim nezadovoljna, ker naj bi bila omenjena le desničarska gibanja. Na čelu Sove je sicer od februarja Damir Črnčec, ki je bil že v obdobju prve Janševe vlade postavljen za vodjo obveščevalne varnostne službe obrambnega ministrstva, leta 1994 pa je protestiral proti odstavitvi Janše z mesta obrambnega ministra zaradi afere Depala vas.
Takrat so se mediji obregnili ob fotografijo, na kateri je v družbi dveh obritoglavcev v skinheadovskih jopičih, a je Črnčec v edinem intervjuju, ki ga je do zdaj dal, za Dnevnikov Objektiv, dejal le: "Takrat sem bil študent. Nisem pa član nobene stranke."
Kaja Sajovic; prispevek za TV Dnevnik, Anja Huš