Ustavni sodniki so se na javni obravnavi 15. februarja seznanili s podrobnostmi zahteve državnega zbora. Tako jih je med drugim zanimalo, koliko natančno znašajo izdatki za pokojninsko blagajno iz državnega proračuna in kakšni so načrti vlade za reševanje neplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Foto: MMC RTV SLO
Ustavni sodniki so se na javni obravnavi 15. februarja seznanili s podrobnostmi zahteve državnega zbora. Tako jih je med drugim zanimalo, koliko natančno znašajo izdatki za pokojninsko blagajno iz državnega proračuna in kakšni so načrti vlade za reševanje neplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Foto: MMC RTV SLO
Ustavno sodišče o referendumu v ponedeljek

Premier Borut Pahor je po seji vlade dejal, da bo odločitev ustavnega sodišča spoštoval. Bo pa po njegovih besedah, če bo ustavno sodišče referendum dovolilo, Slovenija unikatna država, saj bodo o fiskalnem vprašanju odločali ljudje na voliščih. Reforma je pravična, je dejal Pahor in opozoril, da bi bilo korenitejšo reformo v prihodnje še težje sprejeti. Tisti, ki ji nasprotujejo, pa morajo povedati, kakšna je alternativa.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je povedal, da jih, če bo referendum dovoljen, čaka veliko dela, "še ena intenzivna kampanja, da prepričajo ljudi, da podprejo zakon".

Državni zbor je pobudo za presojo, kakšne so lahko posledice referenduma o reformi pokojninskega sistema, na ustavne sodnike naslovil pred slabima dvema mesecema.

Sindikati nimajo dobrega občutka
Sredi februarja so pred sodiščem svoje stališče zagovarjali tako predstavniki državnega zbora, vlade in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot sindikatov, ki zahtevajo razpis referenduma. In glede na to, kakšna vprašanja so bila postavljena, Bojan Bugarič s Pravne fakultete v Ljubljani, ki zastopa sindikate, sklepa, da odločitev ne bo v prid sindikatom.

Okvirni rok je pretekel že februarja
Na sodišču zagotavljajo, da so si prizadevali za čim hitrejšo rešitev zadeve, vendar je bil zaradi njene zahtevnosti in kompleksnosti potreben določen čas za poglobljeno presojo vseh pomembnih vprašanj, so dodali. Okvirni rok, v katerem naj bi odločili, je bil sicer 30 dni od vložitve zahteve in je potekel sredi februarja, toda nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pojasnjuje, da ni nobenih posledic, če ta rok preteče.

Tudi če bodo sprejeli odločitev, bo ta znana prihodnji teden
Odločitev z veliko večino je sicer težko pričakovati, poleg tega bo o morebitnih protiustavnih posledicah odločalo zgolj osem ustavnih sodnikov in sodnic, saj ene ni bilo na javni obravnavi in glede na poslovnik ne more sodelovati pri končnem odločanju.

Ustavno sodišče o referendumu v ponedeljek