Nedavni protest nevladnikov pred Centrom za tujce Postojna. Foto: BoBo
Nedavni protest nevladnikov pred Centrom za tujce Postojna. Foto: BoBo
Na Lezbosu napeto, prostovoljci, ki pomagajo prebežnikom, tarča napadov

Nevladne organizacije so danes pripravile javno razpravo o predlogih sprememb zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, ki ju je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Nevladne organizacije namreč opozarjajo, da se slovenska zakonodaja s področja mednarodne zaščite in zaščite prebežnikov spreminja hitro in vse bolj v smeri restriktivnih ukrepov. Spremembe po besedah Katarine Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC pogosto prinašajo poslabševanje položaja tujcev, prosilcev za azil in migrantov.

Tako je po mnenju nevladnikov tudi v primeru aktualnih predlogov. Nekatere predlagane spremembe so po besedah Bervar Sternadove sicer pozitivne, a v nevladnih organih opozarjajo, da je veliko nesprejemljivih in tudi ustavno spornih.

Omejevanje možnosti vlaganja prošenj za azil je nesprejemljivo, so opozorili nevladniki. Foto: Reuters
Omejevanje možnosti vlaganja prošenj za azil je nesprejemljivo, so opozorili nevladniki. Foto: Reuters

Kot eno izmed najspornejših izpostavljajo rešitev, ki naj bi nadomestila na ustavnem sodišču razveljavljeni 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah. Predlog namreč uvaja pravni režim "kompleksne krize", s čimer bi omejili dostop do azilnega postopka. Po besedah Bervar Strnadove je ta predlog absolutno nesprejemljiv, v nasprotju z ustavno odločbo in pomeni kršitev ženevske konvencije, načela nevračanja in konvencije o pravicah otrok.

PIC: Takšne člene je ustavno sodišče že razveljavilo

Tudi po besedah Urše Regvar iz PIC-a sta predlagana 10.a in 10.b člen po vsebini popolnoma enaka členu, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, njegov cilj pa je onemogočiti dostop do azilnega postopka. Takšna rešitev krši prepoved mučenja, saj bi posameznike vračali v države, v katerih bi bilo njihovo življenje ogroženo. Po njenih besedah je sporna tudi uporaba sporazumov o vračanju med državami, saj tujci nimajo nobene možnosti uporabe pravnih sredstev in ne morejo učinkovito braniti svojih interesov.

Tudi evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je prepričan, da takšen predlog ni ustaven in znova ne bi prestal ustavne presoje. Uvedbo režima kompleksne krize bi namreč po njegovem mnenju pomenila kršitev načela prepovedi mučenja, kar pa je "absolutno prepovedano, vedno in povsod". "Na tej načelni točki vse skupaj pade," je še poudaril in dodal, da se o človekovih pravicah ne more odločati s podzakonskimi akti.

Boštjan Šefic je dejal, da so v predlogu zakona sledili odločbi ustavnega sodišča. Nevladniki se ne strinjajo. Foto: BoBo/Borut Živulović
Boštjan Šefic je dejal, da so v predlogu zakona sledili odločbi ustavnega sodišča. Nevladniki se ne strinjajo. Foto: BoBo/Borut Živulović
Policisti bodo do 18. septembra strožje nadzirali južno in vzhodno mejo

Šefic: Sledili smo odločbi ustavnega sodišča

Po drugi strani pa so po zagotovilih Boštjana Šefica z ministrstva za notranje zadeve v največji meri sledili odločbi ustavnega sodišča ter člen ustrezno spremenili in prilagodili. Po razveljavitvi 10.b člena so namreč ocenili, da država še vedno potrebuje instrumente, s katerimi bi se ustrezno odzvala v primeru "res množičnih migracij". Sicer pa besedilo predloga sprememb zakona o tujcih še ni dokončno določeno in je še v usklajevanju. Šefic upa, da bodo na koncu vendarle našli sprejemljive in učinkovite rešitve.

Nevladne organizacije imajo sicer glede predloga zakona o tujcih še številne druge pripombe. Ustavno sporna je po njihovem mnenju tudi kriminalizacija humanitarne pomoči, sporna pa je tudi praksa, po kateri tujci, ki nezakonito prehajajo mejo, ne dobijo odločb. Po besedah Bervar Sternadove je izrazito sporna tudi kršitev pravice mladoletnikov do šolanja, saj bi bilo šolanje izključeno iz razlogov za izdajo dovoljenja za zadrževanje v Sloveniji.

Na javni razpravi so opozorili tudi na predlog, da bi pri dokazovanju tujcev, da imajo zadostna sredstva za preživljanje družine, izvzeli povračila stroškov v povezavi z delom. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je kot primer navedel delavce migrante, ki delajo kot vozniki, saj v prevozništvu velja "vzporedni plačni sistem" in večji del plače predstavljajo dnevnice. Ta del pa ne bo upoštevan pri izračunu sredstev za preživljanje, kar pomeni, da bo velika večina delavcev migrantov izpadla iz sistema, je opozoril Lukić.

Javno razpravo so pripravili Delavska svetovalnica, Slovenska filantropija in PIC.

Nevladniki svarijo pred spremembo zakona o tujcih