Sindikati so napolnili Gregorčičevo ulico v Ljubljani, kjer stoji poslopje vlade. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Sindikati so napolnili Gregorčičevo ulico v Ljubljani, kjer stoji poslopje vlade. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Shod so pripravili v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Vanjo vključeni sindikati zastopajo zaposlene v številnih poklicih in dejavnosti, med njimi so policisti, poklicni gasilci, ravnatelji, zaposleni v vojski, zdravstvu, sociali, državni upravi, kulturi, visokem šolstvu. Protestniki so se ob 11.30 zbrali na Trgu republike in se od tam odpravili proti vladnemu poslopju na Gregorčičevi ulici. Poklicni gasilci so iz Gasilske brigade Ljubljana krenili že pred tem in so svoje zahteve predali tudi ministrstvu za obrambo. Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu pa so na Trgu republike prišli izpred ljubljanskega kliničnega centra.

Kot je za MMC povedalo nekaj udeležencev shoda, ki delujejo na različnih področjih v javnem sektorju, največji problem predstavljata pomanjkanje kadrov in posledično preobremenjenost zaposlenih. Vzrok, da tudi na razpisana delovna mestna ni prijav, pa je v prenizkih plačah. Ena od udeleženk, ki je zaposlena kot tajnica na fakulteti, je dejala, da s šesto stopnjo izobrazbe opravlja delo, za katero je predvidena plača, nižja od minimalne.

Kot je pred poslopjem vlade opozoril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, vlada predlaga "sramotno nizko" višanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju in vztraja le pri delni uskladitvi plač z inflacijo. "Plače javnih uslužbencev ne spodbujajo inflacije," je poudaril.

Uskladitev plač z inflacijo je sicer le ena od zahtev pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Počivavška. Vlado namreč pozivajo tudi k zaključku pogajanj o prenovi plačnega sistema, v sklopu katere zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij v obsegu šestih plačnih razredov glede na stanje leta 2018, in k uveljavitvi plačnega sistema, vključno z novo plačno lestvico, ki zagotavlja, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne.

Po Počivavškovih besedah sindikati njihove pogajalske skupine predstavljajo tri četrtine vseh sindikatov javnega sektorja, z današnjim shodom pa izkazujejo enotnost in odločnost. "Naše poenotene zahteve in stališča imajo prav zaradi različnosti sindikatov, ki so jih oblikovali, posebno veliko težo in legitimnost, zato naš glas ne more ostati neslišan," je dejal.

"Dovolj je prelomljenih obljub, dovolj nerealiziranih zavez, dovolj je zavlačevanja v pogajanjih, dovolj je spreminjanja izhodišč, konceptov in vedno novih in novih pogojevanj," je poudaril Počivavšek.

Tudi drugi sindikati zelo nezadovoljni

"Ni evropske države, kjer bi bil uradnik s pooblastili na minimalni plači," je opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Predsednik visokošolskega sindikata pa je izpostavil, da so skoraj do minimalne plače zdrsnila tudi strokovna delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetno izobrazbo, in da kader vseh profilov beži iz javnega sektorja v gospodarstvo.

Tudi drugi govorci na današnjem shodu so opozarjali, da marsikje v javnem sektorju primanjkuje kadrov, saj zaradi nestimulativnega plačila in zahtevnih delovnih pogojev zaposleni odhajajo drugam, za prosta delovna mesta pa ni kandidatov, kar posledično vodi še v večje obremenitve zaposlenih.

"Delavci izgorevajo za javno službo, izčrpani so in premalo plačani, vi ste krivi, da bežijo iz javnega sektorja in da zavodi zaradi strokovne in kadrovske podhranjenosti propadajo," je vladajočim sporočil predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Mitja Šuštar.

"Nihče ne želi delati v socialnem varstvu, ne za takšno plačilo in pod temi pogoji," je bil jasen predsednik sindikata SINCE07 Perica Radonjić. Kot je poudaril predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić, ne zahtevajo nič drugega kot "pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo v normalnih delovnih pogojih". Ob tem je dodal, da danes pozivajo, protestirajo, jutri bodo zahtevali in tudi stavkali, če bo treba.

Pri tem Lazić ni bil edini, ki je omenil stavko, če drugo ne bo zaleglo. In kot je za policiste napovedal v. d. predsednika Sindikata policistov Slovenije Adil Huselja, bodo stavkali tako, kot delajo: z odločnostjo, vztrajnostjo in močno medsebojno podporo.

V sredo so sindikati z vlado zbližali nekatera stališča

Med protestnim shodom je v vladno poslopje dokaj neopazno vstopil premier Robert Golob. BoBo/Borut Živulović
Med protestnim shodom je v vladno poslopje dokaj neopazno vstopil premier Robert Golob. BoBo/Borut Živulović

Čeprav so v sredo, ko so se drugič pogovarjali o uskladitvi plač z inflacijo, nekoliko zbližali stališča, je vladna stran vztrajala pri prvotnem predlogu – približno 40-odstotni uskladitvi z inflacijo –, ki za sindikate ni sprejemljiv. Zato menijo, da je bila odločitev za shod prava. Sami so sicer na zadnjem srečanju podali predlog, da bi se plače z marcem uskladile v vrednosti 95 odstotkov inflacije v letu 2023.

Po prvotnih načrtih naj bi ta pogajanja sklenili že do sredine letošnjega leta, a se je v večmesečnih pogajanjih datum za dogovor vse bolj odmikal. Jeseni, potem ko je Slovenijo prizadela ujma, pa je vlada sindikatom predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij in prehod na nov plačni sistem zamaknili na začetek leta 2025, kar je leto pozneje, kot so do takrat načrtovali.

Ob napovedani inflaciji, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, vlada predlaga zgolj 40-odstotno uskladitev z inflacijo oz. 2,2-odstotni dvig vrednosti plačnih razredov in se glede tega tudi na zadnjih pogajanji v sredo "ni premaknila niti za milimeter", je na shodu dejal Počivavšek. "To je sramota, to je odnos do javnih uslužbencev, na katere računa vsakič, ko pride do naravne nesreče, do epidemije ali kakršne koli druge krize," je dodal.

V pogajalski skupini sindikatov pričakujejo, da se bo uvedba novega plačnega sistema začela najpozneje s 1. januarjem 2025 in končala do izteka mandata aktualne vlade, torej do konca junija 2026. A ob tem nove datume vežejo na pogoj, da se plače uskladijo z inflacijo. Počivavšek je na protestu v primeru neuslišanih zahtev napovedal nov, še bolj množičen shod.

Na ministrstvu ne vidijo razlogov za shod sindikatov javnega sektorja

Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da je shod legitimno orodje sindikalnega boja, a razloge zanj težko sprejmejo. Pogajanja potekajo, obe strani se trudita najti kompromisno rešitev glede usklajevanj vrednosti plačnih razredov plačne lestvice z inflacijo v letu 2024, dodajajo.

Kot so spomnili na ministrstvu, je minister za finance v funkciji ministra za javno upravo Klemen Boštjančič po ponedeljkovi seji pogajalske komisije dejal, da vladna stran ocenjuje pogajanja kot konstruktivna in je sindikatom predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici prihodnjega leta. To pomeni, da bi se vse plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu zvišale. Za začetek uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema pa so predlagali začetek leta 2025 zaradi nujne sanacije škode po poplavah.

Tudi v sredo na seji pogajalske komisije sta obe strani izmenjali nekaj predlogov, kako bi se spremenile oz. povečale vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Državna sekretarka ministrstva za javno upravo in namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je po seji pojasnila, da v pogajanjih napredujejo in da so prepričani, da bodo sklenili dogovor in se bodo plače javnih uslužbencev v naslednjem letu povišale. "Odprto je še vprašanje glede višine spremembe in glede datuma uveljavitve. Ostajamo optimistični," so povzeli njene besede v sporočilu za javnost.

Ljubljanski poklicni gasilci so svoje zahteve že pred osrednjim shodom izrazili pred obrambnim ministrstvom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ljubljanski poklicni gasilci so svoje zahteve že pred osrednjim shodom izrazili pred obrambnim ministrstvom. Foto: BoBo/Borut Živulović

Podporo protestu in zahtevam izrazili tudi v ZSSS-ju in KSJS-ju

Prizadevanja, zahteve in protestni shod reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je v celoti podprla tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Strinjajo se, da so nujne odprava plačnih nesorazmerij in prenova plačnega sistema ter stoodstotna uskladitev plač z inflacijo, so sporočili iz zveze.

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so sredi novembra napovedali protestni shod, če jim vlada ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na njihove zahteve. Foto: MMC RTV SLO
V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so sredi novembra napovedali protestni shod, če jim vlada ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na njihove zahteve. Foto: MMC RTV SLO

V ZSSS-ju s pozornostjo spremljajo pogajanja javnega sektorja in vlade, aktualno dogajanje v povezavi s sprejemanjem zakonodaje in ministrske menjave, ki so za vse sindikate zadnje dni še posebej aktualne. "Vnaprej je bilo jasno, da bo v tako kratkem času težko zbližati stališča na način, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili vsaj približno to, česar si želijo in kar zahtevajo. Smo pa vseeno razočarani, da vam vladna stran ni prisluhnila ali se vam v predlogih zares približala," so zapisali. Pred nami je 10. december, dan človekovih pravic, ob katerem ZSSS že leta opozarja, da so tudi delavske pravice človekove pravice. "Žalostno je, da morate nekateri to spet sporočati s ceste," so še dodali v zvezi.

Podporo so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenija (KSJS). Protestni shod razumejo kot legitimen boj za boljši položaj delavk in delavcev, so zapisali. Uskladitev plač z inflacijo je po navedbah KSJS-ja nujen ukrep, saj zaradi visoke rasti cen, zlasti hrane in energentov, ki najbolj vplivajo na tiste z najnižjimi plačami, ne morejo dopustiti realnega padanja plač. Po pogajanjih o uskladitvi vrednosti plačnih razredov, ki se nadaljujejo v ponedeljek zjutraj, pričakujejo ustrezen vladni protipredlog.

Sindikati protestirali pred vlado