Za pobudo za razpis referenduma mora pobudnik v DZ-ju predložiti najmanj 2500 podpisov volivcev. Referendum je nato razpisan, če pobudniku v roku, ki ga določi predsednik DZ-ja, uspe zbrati najmanj 40 tisoč podpisov podpore volivcev. Foto: BoBo
Za pobudo za razpis referenduma mora pobudnik v DZ-ju predložiti najmanj 2500 podpisov volivcev. Referendum je nato razpisan, če pobudniku v roku, ki ga določi predsednik DZ-ja, uspe zbrati najmanj 40 tisoč podpisov podpore volivcev. Foto: BoBo

Vlada je prejšnji teden na seji potrdila predloge sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva tudi globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov države, poslancev državnega zbora, ustavnih ali vrhovnih sodnikov.

Sorodna novica Od 500 do 1000 evrov kazni za žaljenje poslancev DZ-ja ali članov vlade?

Predlog je naletel na številne odzive tako iz vrst pravnikov, ki med drugim opozarjajo na nesorazmernost predvidene globe, kot splošne javnosti. Kot je v intervjuju za časopis Večer dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, bodo v primeru sprejetja predloga v DZ-ju začeli zbirati podpise za vložitev pobude za razpis referenduma. "Pri vladnem zakonskem predlogu ne gre za nič dobronamernega, ampak gre zgolj za še eno sredstvo, s katerim želijo utišati civilno družbo, protestnike, kritičen glas, medtem ko bodo sami lahko žalili naprej. V Inštitutu 8. marec sem že povedala, da če bo ta predlog sprejet, bo to naš naslednji referendum," je dejala Nika Kovač, ki je bila ena od vidnejših pobudnic julijskega referenduma o vodah.

"Vedno, kadar nekdo kot predstavnik oblasti ali določene politične opcije žali, napada, diskreditira, uporablja prostaški jezik, je to problem, ker nesprejemljivo retoriko in komuniciranje normalizira in proizvaja konkretne materialne učinke. Tudi sama opažam, da sem v zadnjem letu deležna veliko bolj žaljivih zapisov in groženj na spletnih omrežjih kot v preteklosti. Žaljiv način komunikacije je nesprejemljiv, ne glede na to, ali gre za oblastnika ali protestnika," je še dejala v pogovoru za Večer.

Nika Kovač (v sredini) je bila ena od vidnejših pobudnic referenduma o noveli zakona o vodah, na katerem so volivci predlagane spremembe zavrnili z več kot 86 odstotki. Foto: BoBo
Nika Kovač (v sredini) je bila ena od vidnejših pobudnic referenduma o noveli zakona o vodah, na katerem so volivci predlagane spremembe zavrnili z več kot 86 odstotki. Foto: BoBo

Globa za prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje

Kot je zapisano v dopolnilu, se z globo od 500 do 1000 evrov sicer kaznuje, "kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.”

Predlog podpira tudi generalni direktor policije Anton Olaj, ki se mu zdi predvidena višina globe "sorazmerna glede na ravnanja, ki se pričakujejo, da se bodo kaznovala". Kot je dejal v oddaji Politično s Tanjo Gobec, bi sam sicer predlog razširil na vse prebivalce. "Imam zgolj ta pomislek oziroma željo, da se mogoče v razpravi v državnem zboru ta razširitev upošteva za vse ljudi, ne samo za nekatere, ki so sicer ta hip najbolj izpostavljeni," je dejal Olaj.