Medtem ko bo vlada za obdobje trajanja epidemije funkcionarjem za tretjino znižala plače, bo nekaj več kot 900 sodnikov in približno 200 tožilcev izvzetih iz tega ukrepa. Jih je pa predsednik vlade Janez Janša v torek pozval, naj se takšnemu deležu plače odpovejo sami.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odgovarja: Takih pooblastil nimam. To lahko stori le zakonodajalec.

Sodnike pred znižanjem plače varuje ustavno načelo o neodvisnosti. Ustavno sodišče sicer opozarja, da to varstvo ni absolutno, toda znižanje sodniških plač bi bilo upravičeno res v izjemnih primerih. Vlada očitno v to tokrat ni zagrizla.

Zagotovo bomo morali tudi sodniki prispevati k omilitvi posledic krize zaradi koronavirusa, pravi predsednik sodniškega društva Andrej Ekart. "Če bi prišlo do 30-odstotnega znižanja plač, bi bila dokončno porušena vsa plačna razmerja v javnem sektorju in bi to pomenilo, da bi javni uslužbenec, ki pomaga sodniku pri sodnikovem delu, dobil bistveno višjo plačo od sodnika, čeprav opravlja manj zahtevno in manj odgovorno delo."

Iz predloga za znižanje plač so izvzeti tudi tožilci. Prav je tako, je prepričana predsednica društva tožilcev Mirjam Kline. Poudarila je, da javni uslužbenci, kot so policisti in kriminalisti, zaradi opravljanja službe v tem času dobijo dodatke za nevarnost. Tožilci, ki prav tako delajo, dodatka ne dobijo.

Klinetova nadalje poudarja, da je tudi v teh kriznih razmerah učinkovit kazenski pregon ključen.

Kot dodaja Ekart, so sodniki začetniki uvrščeni v 47. plačni razred, veliko nižje kot na primer poslanci ali ministri in državni sekretarji. Kljub temu so se pripravljeni pogovarjati, v igri je celo skrajšanje sodnih počitnic.