Resolucija, ki jo je pripravil Slovak Michal Šimečka iz politične skupine Renew, predlaga nov objektiven mehanizem, ki bi se opiral na dokaze in se pravično uporabljal za vse države članice za zaščito in okrepitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic.

Med drugim predlaga nov letni cikel spremljanja, ki bi zajemal različne ukrepe – od priporočil za posamezne države do pogojevanja izplačil sredstev iz proračuna EU-ja. Vključeval in dopolnil bi obstoječe mehanizme, kot so postopki po sedmem členu pogodbe EU-ja in letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države v posameznih članicah.

Na podlagi letnih poročil za posamezne države bi se lahko aktivirali mehanizem za zaščito vrednot EU-ja in postopki za ugotavljanje kršitev, poleg tega pa bi lahko na ta način pogojevali dostop do proračunskih sredstev EU-ja.

Kriza vrednot v EU-ju

Evroposlanci poudarjajo, da Evropska unija trenutno nima ustreznih orodij za spoprijemanje z vse hujšo krizo njenih temeljnih vrednot in da Svet EU-ja ne napreduje pri postopkih iz sedmega člena pogodbe o EU-ju, zaradi česar razhajanja vztrajajo.

Obenem opozarjajo na utrditev avtokratskih in neliberalnih teženj, ki jih še dodatno zaostruje pandemija covida-19, pa tudi na porast korupcije, dezinformiranja ter prisvajanja države v več članicah Unije.

Resolucijo so poslanci danes potrdili s 521 glasovi za, 152 proti in 21 vzdržanimi. Gre za zakonodajno pobudo parlamenta, na katero naj bi se zdaj odzvala Evropska komisija z vložitvijo ustreznega predloga.

Prek novega mehanizma in učinkovitih sankcij za države, v katerih bi ugotovili kršitve, naj bi se v EU-ju krepile pravne države.

"Pravna država je več kot boj proti korupciji – gre za naše skupne vrednote, ki so temelj EU-ja, potrebujemo jih za napredek in pri branjenju teh vrednot se ne bomo uklonili," je dejala vodja politične skupine socialistov in demokratov Iratxe Garcia Perez.

Brez dogovora ne bo proračuna EU-ja

Evropski parlament vztraja, da brez dogovora o pogojevanju izplačevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava ne bo prižgal zelene luči novemu večletnemu proračunu, ki skupaj s skladom za okrevanje sestavlja sveženj za spoprijemanje Evrope s pandemijo koronavirusne bolezni 19.

Članice EU-ja so pretekli teden potrdile kompromisni predlog nemškega predsedstva za povezavo spoštovanja vladavine prava s sredstvi iz evropskega proračuna, kar je omogočilo uraden začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. A ta predlog sledi julijskim sklepom voditeljev članic EU-ja in naj bi šel preveč na roko državam, kot sta Madžarska in Poljska, zato poslanci z njim niso zadovoljni.

Poleg tega predlog precej ohlapno opredeljuje kršitve, ki naj bi se kaznovale z zamrznitvijo evropskih sredstev.

Kot predvideva, bi odločitve o ukrepanju sprejemali s kvalificirano večino in ne z obratno kvalificirano večino, s katero bi bilo predlog komisije težje zavrniti.

Parlament vztraja pri mehanizmu, ki bi pomenil bolj ali manj samodejno zamrznitev sredstev v primeru hudih kršitev in v katerem bi imel večjo vlogo tudi sam, ne le Evropska komisija in Svet EU-ja.

Odzivi slovenskih evroposlancev

Večina poslancev iz Slovenije je mehanizem podprla, proti sta bila Milan Zver in Romana Tomc.

Po mnenju Tomčeve predlog ni nov prispevek k izboljšanju stanja na področju vladavine prava, ampak predvsem "poskus zavlačevanja in blokade že tako ali tako težkih pogajanj" v okviru večletnega finančnega okvira EU-ja za obdobje 2021–2027 in sklada za okrevanje, ki sestavljata sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo koronavirusne bolezni 19. Vsakršno zavlačevanje tega postopka v času najhujše zdravstvene, gospodarske in socialne krize v EU-ju je po mnenju poslanke "skrajno neodgovorno". Kot je še poudarila poslanka, v EU-ju že obstajajo vsi potrebni instrumenti, ki omogočajo nadzor in kaznovanje držav v primeru resnih kršitev.

Zver meni, da mehanizem "ni posrečena stvar". Če bo v pogajanjih med Evropsko komisijo, parlamentom in Svetom EU-ja na koncu prevladal t. i. nemški kompromisni predlog, bi ga po njegovem mnenju še lahko podprli, če pa "bodo na levici spet zaostrili" in "v mehanizem vnesli zadeve, ki odvzemajo suverenost državam članicam", pa bo ta zadeva "padla na sodišču ali pa bo to začetek nekega procesa, na katerega si niti pomisliti ne upam".

Franc Bogovič je predlog mehanizma podprl, čeprav opozarja, da je postalo spoštovanje vladavine prava v zadnjih letih predvsem politična tema v Evropskem parlamentu in pogosto sredstvo obračunavanja tako med političnimi skupinami kot med strankami v posameznih državah. "Zadeva in debate pa nato nikoli ne dosežejo nobenega epiloga v samem postopku na Svetu EU-ja, ki je edini pristojen, da o tem odloča," je spomnil in izrazil upanje, da bo tokrat vendarle drugače ter bo dogovor sprejemljiv za vse države članice.

"Denar mora priti v prave roke za prave rešitve, evropska solidarnost ne sme biti zlorabljena, zato je potreben nadzor nad porabo denarja, ob spoštovanju vladavine prava v vseh državah članicah Evropske unije," je dejala evroposlanka Ljudmila Novak, ki predlog podpira.

Irena Joveva in Klemen Grošelj odločno zagovarjata, da se predlagani mehanizem vzpostavi, ter menita, da bi se moral v največji mogoči meri ohraniti, da bo "dovolj robusten za učinkovito spopadanje s kršilci".

Kot sta opozorila, skušajo nekatere države članice javnost prepričati, da Evropski parlament tako zaustavlja izplačevanje evropskih sredstev, medtem ko so države, ki imajo težave s spoštovanjem temeljnih načel vladavine prava, dejansko tiste, ki onemogočajo doseganje izvedljivega in uresničljivega kompromisa.

"Nobenega dvoma ni, da tudi midva želiva, da se sredstva začnejo čim hitreje izplačevati, a hkrati je nujno tudi preprečiti kakršne koli zlorabe," sta poudarila.

"Ne moremo se več slepiti, da se v EU-ju ne dogaja pospešena reinterpretacija pravne države in demokracije. EU ni trgovina, kjer si vsak vzame, kar želi, ampak je enovita platforma, kjer se moraš držati pravil, če želiš uživati tudi sadove skupnega dela," je nov predlog komentiral Milan Brglez.

Tudi Tanja Fajon je poudarila skrb ob razraščanju avtoritarnih in neoliberalnih teženj v Uniji ter dejala, da EU ne sme s sredstvi podpirati tistih, ki sistematično kršijo temeljna načela EU-ja, ampak se morajo države zavedati, "da to, kar seješ, nato žanješ".

Evropski parlament v pogajanjih glede prihodnjega proračuna pri tem vprašanju po njenem mnenju ne bo privolil v popuščanje.