Trend se bo obrnil takrat, ko bodo ljudje prepričani, da politika dejansko rešuje probleme Slovenije. Pomembna sta tudi strpen dialog in konstruktivno iskanje rešitev. Mnogo preveč je populizma in cenenega pridobivanja glasov, četudi na škodo države in državljanov. Predvsem pa morajo biti politiki zgled etičnega ravnanja na vseh področjih. Tudi volivci morajo znati ločiti zrno od plev in oceniti, kdo zares dela v dobro države in državljanov in kdo za svoje koristi. Na volitvah je treba dobre politike in stranke nagraditi in slabe kaznovati. Žal prevečkrat zmaguje populizem in tisti, ki imajo večjo medijsko podporo, čeprav delajo slabo in v škodo države.
Mlade od politike oddaljuje občutek brezperspektivnosti, občutek nemoči in občutek, da so vsi isti. Vsi politiki nismo isti, nekateri imamo iskrene namene. Predvsem pa je naloga vseh, da mladim pošteno povemo, da ima demokracija svoje težave, vendar človeštvo boljše ureditve še ni iznašlo. Mladim je treba povedati, da protesti in volilna abstinenca ne moreta rešiti problemov. O svoji prihodnosti lahko soodločajo le z aktivnim državljanstvom in nenasilnimi sredstvi.
Od evropskih volitev pričakujem zmago krščanskih demokratov. To nam je leta 2004 že uspelo in ni razloga, da tega rezultata ne bi ponovili. Stranka ima namreč odlična izhodišča, jasen program ter zdrave in dobre temelje za široko podporo med državljani.
Politiki imajo slab ugled, ker se vedno bolj zdi, da se o ničemer ne morejo dogovoriti, da si stalno mečejo polena pod noge, talci teh bojev pa so državljani. Ugled politike se bo povečal v tistem trenutku, ko se bo politika zmožna dogovoriti o ključnih rešitvah za izhod iz krize in ko bodo posledice tega dogovora ljudje čutili v svojih denarnicah.
Glavni vzrok je zagotovo ta, da vse politike mečejo v isti koš, češ, "vsi so isti". Mladi so tako izgubili upanje, da obstajajo tudi pošteni in dobri politiki. Ampak kljub temu se moramo mladi zavedati, da bomo le s svojo dejavnostjo in družbenim angažmajem spreminjali stvari na bolje in soodločali o naši prihodnosti. Žal se dogaja, da so mladi potisnjeni v ozadje in ne dobijo pravih priložnosti. Mladost ne sme biti ovira za napredovanje posameznika. Zato je treba predvsem mladim dati priložnost. V Novi Sloveniji se tega zavedamo in mladi imajo v stranki odgovornost za prihodnost tako same stranke kot tudi države.
Nova Slovenija, krščanski demokrati, bo na evropskih volitvah znova dosegla dober izid, saj bo imela odlično listo. Že do zdaj se je stranka s svojimi evropskimi poslanci dokazala na evropskem parketu, zato verjamem, da uspeh tudi tokrat ne bo izostal.
Člani Nove Slovenije (NSi) so se zbrali na svojem sedmem kongresu na Vranskem. Glavna točka kongresa je bila sprememba imena stranke, ki sicer ostaja še naprej NSi, vendar je obrazložitev, da gre za krščansko ljudsko stranko, zamenjala krščanska demokracija.
"Nova Slovenija se s spremembo imena jasneje profilira. V Sloveniji delitev na levico in desnico poteka na podlagi odnosa do preteklosti. V Evropi se stranke delijo na podlagi vloge države v družbi, na podlagi ekonomske in socialne politike. Če odmislimo slovensko posebnost, potem lahko stranke razdelimo na tiste, ki zagovarjajo veliko vlogo države v družbi, in na tiste, ki zagovarjajo čim manjšo vlogo države v družbi. Veliko vlogo države zagovarjajo socialni demokrati oziroma socialisti, majhno vlogo države pa zagovarjajo liberalni demokrati oziroma konservativci," spremembo imena pojasnjujejo v NSi-ju.
Korenine segajo v čase SKD-ja
Krščanska demokracija je bila ena izmed vidnejših političnih silnic na slovenskem političnem prizorišču v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekdanja stranka SKD in njen voditelj Lojze Peterle sta kot najmočnejša stranka koalicije Demos vodila prvo slovensko vlado po osamosvojitvi. SKD pa je sodeloval tudi v 3. slovenski vladi, ko se je na volitvah 1992 uvrstila na drugo mesto.
Pozneje pa je vse do aprila leta 2000, ko se je združila s slovensko ljudsko stranko v združeno stranko SLS + SKD, delovala v opoziciji. Nastanek stranke NSi nekaj mesecev pozneje pa je neke vrste posledica nezadovoljstva po združitvi strank.
Ustanovitev NSi-ja
Stranka NSi je nastala nekoliko nepričakovano. Združitev SKD + SLS je pomenila padec vlade Janeza Drnovška, saj je stranka SLS izstopila iz vladne koalicije. Združena stranka je postala tudi najmočnejša parlamentarna stranka in je zato dobila priložnost imenovanja mandatarja.
To je postal podpredsednik združene stranke SLS + SKD v Ljubljani rojeni ekonomist Andrej Bajuk (njegova družina se je v Argentino preselila leta 1948, umrl je 16. avgusta 2011), ki je vodil prvo vlado desne provenience v novem tisočletju, resda le dobre pol leta do jesenskih volitev leta 2000. Vmes je prišlo do razkola v novi združeni stranki, zato sta z Lojzetom Peterletom iz nje izstopila in ustanovila novo z imenom Nova Slovenija – Krščansko ljudska stranka, katere predsednik je postal Bajuk.
"Mesec dni po imenovanju nove vlade so vsi poslanci SLS-a + SKD-ja glasovali za ustavni zakon, ki naj bi uveljavil proporcionalni volilni sistem, čeprav je bil dogovor ob združitvi strank drugačen. Takratna podpredsednika združene stranke dr. Bajuk in Peterle sta vztrajala pri uveljavitvi referendumske volje državljanov, ki so glasovali za večinski volilni sistem," dandanes kot glavni vzrok odcepitve navajajo v NSi-ju.
NSi se prvič preseli v opozicijo
Kratkotrajna Bajukova vlada ni prepričala slovenskih volivcev, saj je na novembrskih volitvah premočno zmagala stranka LDS, ki jo je vodil pokojni Janez Drnovšek. Dobila je več kot 36 odstotkov glasov. NSi pa je prepričal 8,66 odstotka volivcev in dobil osem poslanskih mest v DZ-ju.
Na volitvah leta 2004 se je zgodil politični preobrat, NSi pa je dobil malenkost višjo podporo volivcev, 9,09 odstotka, kar je pomenilo tudi štiri ministrska mesta v Janševi vladi.
Prav naveza SDS-a in NSi-ja se je zdel najtrdnejši steber koalicije desne vlade, kjer je poleg premierja Janeza Janše najvidnejša vloga pripadla Bajuku kot finančnemu ministru. Mandat 2000–2004 je NSi v opoziciji morda še najbolj zaznamovalo angažiranje pri dveh, za stranko uspešnih referendumih, o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ter o nedeljskem zaprtju trgovin. Mnogo bolj odmevna je bila zmaga na prvih evropskih volitvah 2004, kjer je NSi z dobrimi 23 % glasov postal proporocionalni zmagovalec, strankina evropska poslanca pa sta postala Peterle in sedanja predsednica stranke Ljudmila Novak.
"Največji uspeh Nove Slovenije, natančneje njenega prvega predsednika, dr. Andreja Bajuka, je uvedba evra. Nova Slovenija in njen finančni minister sta zaslužna, da so se v mandatu 2004–2008 prvič v zgodovini začeli zniževati davki. Zaradi Nove Slovenije je sploh lahko nastala takšna pomladna vlada, ki je davčno obremenitev državljanov zmanjšala. Zaradi Nove Slovenije so se v mandatu 2004–2008 sredstva lokalnim skupnostim povečala in pravičneje razdeljevala. Zaradi Nove Slovenije so se s programom Lukenda zmanjšali sodni zaostanki. Zaradi Nove Slovenije imamo danes v Sloveniji več domov za ostarele, imamo pa tudi drugo medicinsko fakulteto," kot svoje največje dosežke med drugim navajajo v NSi-ju.
Izpad iz parlamenta
Sodelovanje v vladi pa očitno ni prepričalo volivcev NSi-ja, saj stranki na volitvah 2008 ni uspelo preseči parlamentarnega praga. "NSi je izpadel zaradi političnih napak vodstva, ki ni skrbelo za jasen profil stranke. Volivci so jo prepoznavali kot rezervno stranko SDS-a in raje volili original kot kopijo," je izpad NSi-ja iz državnega zbora tedaj komentiral Peterle.
Vodstvo stranke je po Bajuku prevzela evropska poslanska Ljudmila Novak, ki se ob prevzemu stranke ni mogla izogniti "katastrofalnemu" volilnemu izidu.
"V svetu je znana besedna zveza črn 11. september. Za Novo Slovenijo, krščansko ljudsko stranko, je črn 21. september. Tudi mene je po volitvah za trenutek prešinila misel, da ne bom šla na naslednje volitve. Nekateri so nam hiteli pripovedovati, da se še nobeni stranki, ki je izpadla iz parlamenta, ni uspelo vrniti. Spet drugi obžalujejo naš izpad in se posipajo s pepelom ali po pilatovsko umivajo roke," je ob svojem ustoličenju za predsednico stranke dejala Novakova.
Volilni dosežki NSi-ja na državnozborskih volitvah:
2011 4,88 odstotka
2008 3,40 odstotka
2004 9,09 odstotka
2000 8,66 odstotka
Pod njenim vodstvom in ob odsotnosti iz parlamenta je vidnejšo vlogo prevzel pomladek stranke, ki je bil največje pozornosti javnosti deležen, ko mu je uspelo preprečiti, da bi v Ljubljani eno izmed ulic poimenovali po Josipu Brozu - Titu. Prav Mlada Slovenija je dala pobudo za pravno presojo poimenovanja ulice, ki ga je ustavno sodišče pozneje razglasilo za neustavno.
Med svoje dosežke tistega časa pa v NSi-ju prištevajo tudi padec družinskega zakonika na referendumu oz. da so "pripomogli tudi k ubranitvi družine, zakonske zveze in pravic otrok v okviru naporov civilne družbe na družinskem referendumu".
"V svetu je zelo veliko držav, le peščica od njih pa izenačuje zakonsko zvezo med moškim in žensko z zvezo istospolnih partnerjev. Ni vse zdravo, kar je moderno, zato ostajam pri svojih staromodnih stališčih, ki izhajajo iz naravnih zakonitosti. Vedno znova namreč ugotavljamo, da je narava modra, človek pa vedno izgubi, ko si jo hoče po svoje, nenaravno, preurediti," je leta 2009 razmišljala sedanja predsednica stranke.
Prva vrnitev odpisanih
NSi-ju je uspelo, da je, čeprav ni bila prisotna v parlamentu, še vedno ostala prepoznavna na slovenskem političnem prizorišču. Na prvih predčasnih volitvah ji je kot prvi slovenski stranki uspela vrnitev v parlament, resda s skromnim številom glasov (največ glasov je NSi dobil v volilnih okrajih Ribnica in Kamnik, 10,91 in 10,72 odstotka, nekaj manj pa v Lendavi, Domžalah, Škofji Loki 2 in Cerknici), s katerim so pridobili štiri poslanska mesta, kjer najvidnejšo vlogo igra najmlajši vodja parlamentarne poslanske skupine Matej Tonin (letnik 1983). Pozneje se je NSi ponovno izkazal kot najtrdnejši člen druge Janševe vlade.
"Brez Nove Slovenije leta 2012 ne bi mogla nastati nova pomladna vlada, ki je delovala ravno še toliko časa, da je sprejela nekaj nujnih ukrepov, s katerimi je ublažila vsaj nekatere posledice zavožene politike treh let Pahorjeve vlade pred tem in ki so dali sedanji vladi Bratuškove, ta sicer ni dorasla teži izzivov, v katere se je podala, nekaj več časa oz. so kljub njeni nesposobnosti preprečili, da bi se javne finance zlomile že letos," svojo zadnjo kratko vladno epizodo opisujejo v NSi-ju.
Po padcu druge Janševe vlade so se odnosi med tradicionalnima zaveznicama, SDS-om in NSI-jem, nekoliko ohladili. V zadnjem obdobju pa je bil velike pozornosti deležen Matej Tonin, ker je podprl ureditev, ki nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu omogoča prejemanje dodatka k pokojnini, ker je pač le želel narediti konec "maščevalni politiki".
NSi bo spremenila svoje ime iz krščansko-ljudske stranke v krščanske demokrate, ki ste jih vi vodili v devetdesetih letih. Kaj to pomeni za vas?
Preimenovanje je nujen prispevek k bolj jasnemu in izrazitejšemu profilu stranke. Potrebujemo močno demokrščansko stranko z evropskim profilom in preimenovanje podpiram, ker gre za personalističen naslov. Tudi ko smo ustanavljali slovenske krščanske demokrate, smo dejali, da smo krščanski demokrati, in ne krščanska demokracija. Torej osebe, ki želijo delati v skupno dobro, iz nekih skupnih vrednost in načel. To podpiram in želim, da stranka v tem uspe.
Kako sicer gledate na trenutno vodenje stranke in na njeno politično usmeritev?
Stranki je uspel ta met (vrnitev v DZ, o. p.), kar ni bilo enostavno. Do tega je prišlo, ker smo stopili skupaj in od kongresa v Ribnici so nas ljudje čutili kot enotno stranko, ki ve, kaj hoče. To izhodišče je treba izkoristiti za nekaj več, saj je s štirimi odstotki nemogoče oblikovati slovensko politiko. Prepričan sem, da če bi imela Slovenija močnejšo demokrščansko stranko, ne bi bilo takšne krize, ker bi bili bolj podobni Evropi zlasti v odnosu do pravne države in načel socialno-tržnega gospodarstva. Vodstvo stranke in poslanci so v tem času dokazali sposobnost učenja in stranka gre v nadaljnji boj okrepljena.
Do NSi-ja niso več prizanesljive tudi stranke na desni sredini. Vodja poslanske skupine Matej Tonin je bil deležen ostrih kritik, ker je podprl ureditev, ki nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu omogoča prejemanje dodatka k pokojnini, ker je želel narediti konec maščevalni politiki. Ali se stranke na slovenski politični desnici morda bojijo NSi-ja v boju za glasove na prihodnjih volitvah?
V odpravi privilegija ne vidim maščevalnosti, ampak socialno pravičnost. Tedaj sem bil kritičen do vseh iz pomladnih strank, bili so tudi iz SLS-a in SDS-a, ki niso nasprotovali temu privilegiju. Ta odločitev ni bila v skladu s programom in usmeritvijo stranke, vendar mislim, da je zdaj ta zadeva za vse udeležene zaključena. Dajati privilegije ne pomeni ravno socialnosti naše stranke. Če se bo stranka držala pristnega demokrščanskega profila, bo igrala tudi večjo vlogo. Stranke demokrščanskega profila so povsod po Evropi zelo socialne, tako da podpirajo produktivni sektor, brez katere ni veliko sociale. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je na zadnjih volitvah zmagala s podporo proizvodnemu sektorju, ne pa z idejo o dvigu minimalne plače, ki so jo zastopali socialni demokrati. Jasno pa je, da bo potekala tekma med strankami na to temo.
Koliko je po vaših političnih izkušnjah še odprtega prostora v slovenski politiki?
Močna demokrščanska stranka bi morala biti v naši politični strukturi nekaj najbolj normalnega in tako je na začetku naše demokratizacije tudi bilo. Seveda pa si bomo morali krščanski demokrati svoj prostor ponovno izboriti. Nihče nam ne bo ničesar podaril.
Ali bi bili še vedno pripravljeni sodelovati v vodstvu stranke, če bi bili povabljeni?
S stranko sodelujem in mislim, da za to ne potrebujem nobene posebne funkcije. Predvsem želim prispevati k temu, da bo imela stranka profil, s katerim bo prepričala volivce. Stranka ima ravno zaradi demokrščanskega programa, ki je pripomogel k rasti združene Evrope in Slovenije, velike možnosti.
NSi je na evropskih volitvah tudi na vaš račun dosegel velika uspeha. Ali boste ponovno kandidirali za evropskega poslanca?
Dvakrat sem uspešno vodil listo NSi-ja na evropskih volitvah in mislim, da bi lahko dobili dva evropska poslanca. Moje ime na čelu prispeva k atraktivnosti liste, saj lahko pokažem veliko opravljenega dela in veliko izkušenj. Ponovno sem pripravljen voditi listo in s terena je bilo že zelo veliko podpore.
Trend se bo obrnil takrat, ko bodo ljudje prepričani, da politika dejansko rešuje probleme Slovenije. Pomembna sta tudi strpen dialog in konstruktivno iskanje rešitev. Mnogo preveč je populizma in cenenega pridobivanja glasov, četudi na škodo države in državljanov. Predvsem pa morajo biti politiki zgled etičnega ravnanja na vseh področjih. Tudi volivci morajo znati ločiti zrno od plev in oceniti, kdo zares dela v dobro države in državljanov in kdo za svoje koristi. Na volitvah je treba dobre politike in stranke nagraditi in slabe kaznovati. Žal prevečkrat zmaguje populizem in tisti, ki imajo večjo medijsko podporo, čeprav delajo slabo in v škodo države.
Mlade od politike oddaljuje občutek brezperspektivnosti, občutek nemoči in občutek, da so vsi isti. Vsi politiki nismo isti, nekateri imamo iskrene namene. Predvsem pa je naloga vseh, da mladim pošteno povemo, da ima demokracija svoje težave, vendar človeštvo boljše ureditve še ni iznašlo. Mladim je treba povedati, da protesti in volilna abstinenca ne moreta rešiti problemov. O svoji prihodnosti lahko soodločajo le z aktivnim državljanstvom in nenasilnimi sredstvi.
Od evropskih volitev pričakujem zmago krščanskih demokratov. To nam je leta 2004 že uspelo in ni razloga, da tega rezultata ne bi ponovili. Stranka ima namreč odlična izhodišča, jasen program ter zdrave in dobre temelje za široko podporo med državljani.
Politiki imajo slab ugled, ker se vedno bolj zdi, da se o ničemer ne morejo dogovoriti, da si stalno mečejo polena pod noge, talci teh bojev pa so državljani. Ugled politike se bo povečal v tistem trenutku, ko se bo politika zmožna dogovoriti o ključnih rešitvah za izhod iz krize in ko bodo posledice tega dogovora ljudje čutili v svojih denarnicah.
Glavni vzrok je zagotovo ta, da vse politike mečejo v isti koš, češ, "vsi so isti". Mladi so tako izgubili upanje, da obstajajo tudi pošteni in dobri politiki. Ampak kljub temu se moramo mladi zavedati, da bomo le s svojo dejavnostjo in družbenim angažmajem spreminjali stvari na bolje in soodločali o naši prihodnosti. Žal se dogaja, da so mladi potisnjeni v ozadje in ne dobijo pravih priložnosti. Mladost ne sme biti ovira za napredovanje posameznika. Zato je treba predvsem mladim dati priložnost. V Novi Sloveniji se tega zavedamo in mladi imajo v stranki odgovornost za prihodnost tako same stranke kot tudi države.
Nova Slovenija, krščanski demokrati, bo na evropskih volitvah znova dosegla dober izid, saj bo imela odlično listo. Že do zdaj se je stranka s svojimi evropskimi poslanci dokazala na evropskem parketu, zato verjamem, da uspeh tudi tokrat ne bo izostal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje