Evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP) je ob razpravi o stanju medijev v Sloveniji v Evropskem parlamentu na Twitterju zapisala, da vojna s STA-jem ni upravičena in bi se lahko rešila drugače ter da od premierja Janše pričakuje konstruktivno držo. Premier Janša pa ji je odgovoril, da od evropske poslanke "pričakujemo, da bo delala v korist Slovenije, in ne zgolj zgago."

"Tvit sam po sebi pa govori tudi o ljudeh, ki ga zapisujejo. Sama obžalujem, da se je ta tema prenesla na evropsko prizorišče. Vemo, da bomo kmalu predsedovali EU-ju, zato so oči še toliko bolj uprte v ravnanja v Sloveniji. Vem tudi, da so bile v nekaterih drugih državah zelo kršene pravice svobode medijev in zato je ta tema vedno znova aktualna tudi v Evropskem parlamentu. Ljudje so na to pozorni, in ko prihajajo določena sporočila tudi iz Slovenije, ko se ve za določena ravnanja, za neke indice, ki so podobni mogoče kot v kakšni drugi državi, potem pač postanejo tudi evropske institucije na to pozorne. Še vedno pa menim, da bi naše težave morali reševati doma, da ni potrebna vojna z mediji, ampak imamo vsi skupaj veliko težje in hujše težave, ki bi jih morali bolj konstruktivno reševati," je v oddaji Politično, v kateri je gostovala s Klemnom Grošljem, pojasnila Novakova, ki na razpravi o svobodi medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji v Evropskem parlamentu v sredo ne namerava sodelovati.

Klemen Grošelj (LMŠ/Renew) pa je glede razprave o položaju medijev v Sloveniji pojasnil, da se je vse skupaj začelo z legendarnim tvitom podpore premierja Janeza Janše Donaldu Trumpu in republikanski zmagi na nedavnih ameriških volitvah.

"To je tisto, kar je pritegnilo medijsko pozornost. Tudi siceršnje tvitanje predsednika vlade je tisto, kar je sprožilo interes, kaj se dogaja v Sloveniji. Tudi poročilo Evropske komisije, če se spomnimo septembra lani, ki je govorilo in opozarjalo na situacijo pri medijski svobodi, je bilo tisto, ki je sprožilo prve skrbi okoli Slovenije. Potem pa ob zadnjem članku v Politicu in odzivu predsednika vlade. S svojim odzivom je potrdil tisto, kar je pravzaprav Politico pisal v svojem članku. To je sprožilo plaz, na katerem se ta politična agenda vodi. Tukaj predsednik vlade ne more iskati nekega izgovora v nekih teorijah zarote, v globoki državi … To, kar se dogaja, je posledica njegove politike in njegovih ravnanj," je pojasnil Grošelj.

Ljudmila Novak je v okviru Evropske ljudske stranke (EPP) tudi glasovala o spremembah poslovnika, ki bi omogočile izključitev celotne delegacije stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana. Zato je Orban napovedal odhod njegove stranke iz EPP-ja.

"Fides ima zamrznjene pravice tudi znotraj Evropske ljudske stranke, medtem ko so poslanci madžarske delegacije imeli v EPP-ju še vse pravice. Vendar so imeli vedno tudi svoje glasovalne liste in v določenih točkah glasovali z drugimi političnimi skupinami. Sodu je dno izbilo to, da je njihov vodja delegacije z neprimernimi besedami opisal vodjo poslanske skupine Manfreda Vebra. Imenoval ga je za gestapo in vemo, da je tudi Fides oziroma Orban večkrat uporabljal neprimerne izraze za predstavnike EPP-ja. To je bila le logična posledica. Poslovnik je bil izglasovan z veliko večino in prav je, da so se tako odločili, če se niso več čutili dobro v tej politični skupini. V skupino pa je to tudi vnašalo nemir," je pojasnila razmere v EPP-ju.

Slovenska evropska poslanca pa sta tudi komentirala zaplete z nabavo cepiv v EU-ju. Posledično so se namreč nekatere članice EU-ja odločile, da bodo same nabavljale cepiva, ki (še) niso registrirana v EU-ju. Denimo ruski Sputnik V.

"Meni se zdi zelo pomembno, da so cepiva varna. Zato moramo počakati, da Evropska agencija za zdravila odobri cepiva, ki jih v Evropi še ne uporabljamo. Nameni so bili zelo dobri in komisija se je hitro odzvala ter sklepala pogodbe. Omogočili smo razvoj. Vemo pa, da se tukaj vrti ogromno denarja. Usklajena akcija poteka, čeprav ne gre vse po načrtih, ji še vedno najbolj zaupam. Ne zaupam pa vsem cepivom, ki se tako in drugače prodajajo v nekaterih drugih državah, ker nikoli ne vemo, kje so bila kupljena in kakšna so," meni Novakova.

Glede varnosti ji je pritrdil Grošelj in dodal, da je izhod iz cepilne krize v povečanju proizvodnje cepiv. "To trdi komisija in v tem trenutku poskuša to doseči. Ocenjujem, da bomo imeli v nekaj mesecih, pravzaprav tednih, v Evropi razmeroma dovolj cepiv, zadostne količine, prihaja četrto cepivo, ki naj bi bilo odobreno v tem tednu po napovedih EME. Količine bo na neki točki dovolj," je še navedel Grošelj.