Na dodiplomski in enoviti magistrski študij je za bodoče študente za prihodnje študijsko leto na univerzah na voljo 19.792 vpisnih mest, na katera se je v prvem prijavnem roku prijavilo 14.524 kandidatov. Omejitev vpisa za slovenske in EU-državljane imajo letos 104 študijski programi oziroma smeri, lani 89.

Za drugi prijavni rok je na univerzah in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe razpisanih še skupaj 7807 vpisnih mest za redni in izredni študij (lani 8408).

Na ljubljanski univerzi je na voljo še 2855 vpisnih mest, na mariborski 2074, na primorski 809, na novogoriški 185, na novomeški univerzi 224, na Novi univerzi 197 ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih 1463 vpisnih mest.

Končni podatek o tem, koliko študentov bo v novem študijskem letu študiralo na slovenskih univerzah, bo znan oktobra oz. na začetku novembra, saj vpisi še potekajo. Zaradi avgustovskih poplav pa so javne univerze podaljšale rok vpisa za en mesec oziroma do 30. oktobra.

V novo študijsko leto vstopajo tudi študenti višjih šol, za katere je na voljo 11.800 vpisnih mest. V prvem roku je bilo na 49 javnih in zasebnih višjih strokovnih šol s 33 razpisanimi študijskimi programi sprejetih 1930 bodočih študentov, v drugem pa še 1593.

Najbolj zaželeni študijski programi

Največ zanimanja je za programe s področij športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev, informacijske in komunikacijske tehnologije ter za umetniške programe in dizajn. Manjši interes je na drugi strani za področja poslovnih in upravnih ved, tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Novi in spremenjeni študijski programi

V novem študijskem letu je na ljubljanski univerzi prvič razpisan enovit magistrski študijski program Pravo na pravni fakulteti, ki bo trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami. Magistrski študijski program Dietetika na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem se je preimenoval v Dietetika in klinična prehrana. Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici je preimenovala magistrski študijski program Slovenistika v Humanistični študiji. Univerza v Ljubljani za študijsko leto 2023/2024 razpisuje na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje novo področje Digitalno jezikoslovje, Univerza na Primorskem pa nov štiriletni doktorski študijski program Varstvena biologija.

Novosti v visokošolskem izobraževanju

Tudi v novem študijskem letu študente čaka nekaj novosti. Za tiste, ki so že v sistemu študentske prehrane, za prihajajoče študijsko leto ne bo potreben osebni obisk na točki subvencionirane študentske prehrane (SŠP), temveč bodo pravico podaljšali prek aplikacije SŠP ali spletne strani. Napovedane so tudi spremembe pri državnih štipendijah. Zakonske rešitve naj bi omogočile hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Na nekaterih fakultetah jih čakajo novi študijski programi in tudi novi prostori.

Na zakonodajnem področju se tudi pripravlja nova visokošolska zakonodaja v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva 2030. Pred kratkim sprejeta novela zakona o visokem šolstvu ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu. Dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju omogočajo prijavo za vpis prek portala eVŠ.

Subvencionirano bivanje študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih

Za študijsko leto 2023/2024 je razpisanih 11.951 mest za subvencionirano bivanje, in sicer 4620 za sprejem in 7331 za podaljšanje bivanja, ter 42 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito in študentom s priznano začasno zaščito. Subvencija v študijskem letu 2023/2024 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 27,80 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov.

Nekateri študentje pred začetkom študijskega dela še vedno čakajo na sobo v študentskem domu. Študentski dom Ljubljana zaradi prenove doma ŠD3, ki bo trajala predvidoma do konca leta, razpolaga s 457 ležišči manj. Glede spremenjene dinamike vseljevanja novincev v ŠDL je Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana (ŠDL) pojasnil, da so morali čez poletje zaradi prenove razseliti največji dom ŠD3, ki bo v prenovi do novega leta. Zato vseljevanje poteka nekoliko počasneje kot v preteklem študijskem letu.

Sicer pa v Ljubljani in Kopru še vedno močno primanjkuje študentskih postelj. V Ljubljani zaradi večjega povpraševanja od ponudbe študenti pogosto ostanejo brez postelje v študentskem domu, kjer po podatkih ŠDL-ja primanjkuje vsaj 10 odstotkov ležišč, pravi Brlek. Prestolnica ima 29 študentskih domov z okoli 7500 posteljami, največ jih je v kampusu v Rožni dolini.

Do 23. avgusta so v domu po njegovih besedah na 7029 razpisanih mest prejeli skupaj 9138 vlog za sprejem in podaljšanje bivanja, kar je 2109 vlog več kot postelj. Sicer pa to ni končna številka, saj se po novem lahko študentje, kot pravi, prijavijo za subvencionirano bivanje tudi med študijskim letom.

Po pojasnilu Brleka naj bi nove zmogljivosti dobili do leta 2027, ko naj bi bila zgrajena domova na Roški in Gerbičevi. Kot je poudaril, bi z novima domovoma pridobili nekaj več kot sedemodstotno povečanje, kar pomeni skupaj do 540 ležišč. A Brlek pričakuje, da se bo študentska populacija še večala, zato si v ŠDL-ju želijo, da bi zgradili tudi dom na Litostrojski cesti ob že obstoječem, kar bi pomenilo še dodatnih 380 ležišč oz. skupno povečanje kapacitet zavoda za nekaj več kot 10 odstotkov.

Povprečna cena bivanja v študentskem domu v Ljubljani je 77,25 evra mesečno, najnižja stanarina je v domu Akademski kolegij, ki je sicer z Mestno občino Ljubljana podaljšal najemno pogodbo do 1. oktobra 2024 in znaša 44,84 evra, najvišja pa je za enoposteljno sobo v domu na Litostrojski 135 evrov. V stanarino so všteti vsi stroški, razen varovanja in dežurstev, ki jih stanovalci opravljajo na vhodih v domove.

Na Obali manjka 1000 postelj

Na Obali bi potrebovali približno 1000 dodatnih postelj. Razlog je v tem, da je zasebni trg pod vedno večjim vplivom Airbnbja in podobnih platform in se sobe raje oddajajo turistom, je pojasnil direktor Študentskih domov Univerze na Primorskem Viljem Tisnikar. To se ne dogaja samo pri nas, podobna opažanja so potrdili predstavniki več univerz po Evropi, je dodal.
Za zapolnitev te vrzeli je univerza od koprske Luke odkupila samski dom na Prisojah. Stavba se drži obstoječega študentskega doma s 160 posteljami. Dela se končujejo, tako da bo novih 82 postelj s 1. oktobrom nared za študente. V lani dokupljenem nekdanjem Garni hotelu Pristan pa so že uredili 55 postelj za študente. Sicer pa bo ležišče v študentskih domovih v lasti univerze študenta s pravico do subvencioniranega bivanja od 1. oktobra povprečno stalo 123,71 evra na mesec.

V Mariboru čakajočih na študentsko posteljo ni

V Mariboru pa je obratna zgodba. Kot javni študentski dom želijo, da vsak, ki poda vlogo za sprejem in izpolnjuje pogoje, tudi dobi posteljo v študentskem domu.

Do letos so vse tiste, ki so oddali vlogo za sprejem v poletnih mesecih, v študentski dom vselili do konca novembra. "V prihodnjem mesecu bo znano, ali bo tudi letos tako. Treba je upoštevati, da bomo predvidoma konec leta pridobili še dodatna 103 ležišča v Domu 1, hkrati pa pričakujemo, da se bo Dom 15 z 68 ležišči začel obnavljati," so pojasnili iz študentskih domov mariborske univerze.

Poudarili so, da pri obnovah zmanjšujejo število ležišč na račun povečanja kakovosti bivanja, zato bo treba v prihodnje glede na številčnejše generacije po oceni vodstva povečevati kapacitete cenovno dostopnejših javnih študentskih domov.

Povprečna cena za posteljo v študentskem domu znaša trenutno 113,16 evra. Cena je odvisna od bivalne kapacitete (apartma, sistem sob, garsonjera), v kateri biva študent, in ali biva v dvoposteljni ali enoposteljni sobi. Cene so v razponu od 83,22 do 156,22 evra.

S subvencijami tudi pri zasebnikih

Država sicer nudi tudi subvencije, ki veljajo za javne in zasebne študentske domove oziroma za zasebnike s subvencijo. Ta že nekaj let znaša slabih 28 evrov v javnih domovih oziroma 32 evrov v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih.

Tudi število subvencij za zasebnike je že nekaj let, kot opozarja Brlek, nespremenjeno, tako so tudi letos razpisali 600 subvencij za bivanje pri zasebnikih. "Novost je, da so se v razpis vključile tudi občine Radovljica, Jesenice, Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Žirovnica, ker je tam nekaj višješolskih in visokošolskih programov, nimajo pa kapacitet za bivanje študentov," je poudaril.

Ministrstvo namenja primorskim študentskim domovom 545 subvencij za zasebnike. Medtem subvencij za bivanje pri zasebnikih v Mariboru ni na voljo. Subvencijo lahko pridobijo študentje v Dijaškem domu Celje, kjer je fakulteta za logistiko, v Mariboru pa subvencije za študente lahko pridobita še Dijaški dom Prometne šole in Družinski center MIR.

Na Univerzi na Primorskem pripravljajo tudi odprtje prostorov nove univerzitetne knjižnice, ki bo delovala v najetih prostorih koprske občine na Trubarjevi ulici v središču mesta.

Novi prostori knjižnice bodo omogočali več možnosti za dostop do gradiva, pa tudi večje število čitalniških mest za študente. Do obojega bodo lahko študentje dostopali vse dni v tednu 24 ur na dan. Prostori knjižnice UP-ja bodo tako zajemali osrednjo enoto v Kopru in dislocirano enoto na Fakulteti za turistične študije v Portorožu, kjer knjižnica ostaja v nespremenjeni obliki.

Pomoč študentom, prizadetim v poplavah

Pred uradnim začetkom študijskega leta univerze s študentskimi organizacijami novincem tradicionalno izrekajo dobrodošlice.

"Študentsko obdobje ni samo čas izobraževanja, temveč tudi ustvarjanja novih vezi. V času študija se stkejo prijateljstva, ki pogosto trajajo vse življenje. Izkoristite to obdobje v čim večji meri. Žal ob začetku študijskega leta ne morem mimo poplav, ki so zaznamovale to poletje in ki so prizadele tudi nekatere študentke in študente. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo zato v interventni zakon vključili ukrepe, ki bodo vsaj malce omilili stisko. Visokošolski zavodi so lahko spremenili pogoje za napredovanje v višji letnik oziroma za ponavljanje letnika. Prav tako je omogočeno podaljšanje študentskega statusa za tiste, ki so bili prizadeti v poplavah oziroma so pomagali pri odstranjevanju njihovih posledic," je med drugim sporočil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.