"Če boste poslanke in poslanci zakon sprejeli, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnje večina grajenega okolja v Sloveniji načrtovala brez sodelovanja arhitektov ali pa zgolj z omejeno vlogo te stroke. Zavračamo trditve zagovornikov zakona, da ta uvaja enakopravnost med strokami," so v pismu poslancem zapisali na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Zavrnili so tudi trditve, da se arhitekti borijo za privilegiran položaj svoje stroke.

"Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki," menijo arhitekti. Zbornica izpostavlja, da sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavbe ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. "Zakon sicer na več mestih govori o sodelovanju vseh strok, a gre zgolj za moralne nagovore brez pravnega učinka," so poudarili. Po njihovih besedah je pomemben 54. člen predloga zakona, ki govori o pogojih pridobitve gradbenega dovoljenja – tam sodelovanja strok ni, zadostuje zgolj podpis vodje projektiranja, ki bo odslej lahko predstavnik katere koli stroke ne glede na vrsto objekta.

"Ker je večina arhitekturnih lastnosti stavbe določenih že z gradbenim dovoljenjem, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa sodelovanje arhitekta ni več obvezno, nova ureditev pomeni predvsem to, da bodo odslej vsi inženirji pridobili licenco opravljanja strokovnega dela arhitektov, arhitekti pa bodo na ta način izključeni iz načrtovanja grajenega bivalnega okolja," opozarjajo.

S tem zakonom po mnenju zbornice znanja in veščine arhitekturnega projektiranja postanejo nepotrebne, sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavb pa je mogoče razmeroma preprosto zaobiti. "Enakopravnost strok, o kateri govori predlagatelj zakona, je predvsem enakopravnost vseh strok, da prevzemajo in opravljajo delo arhitektov," so kritični.

Inženirji: Enake možnosti za vse strokovnjake

Pooblaščeni inženirji in Inženirska zbornica Slovenije pa nasprotno podpira predlog novega gradbenega zakona, saj je zakon napisan na za uporabnika razumljiv način, prinaša pa tudi več izboljšav za različne udeležence v procesu graditev.

V sporočilu za javnost so zapisali, da je zakon odpravil privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije, nadzoru nad gradnjo in izvajanju gradenj in vzpostavil enakopravnost vseh inženirskih strok.

"S tem je dal vsem pooblaščenim strokovnjakom (inženirjem, arhitektom in krajinskim arhitektom) enakovredno možnost, da delajo v skladu s svojimi pooblastili, kompetencami in referencami. S tem so pooblaščenim inženirjem vrnjene pravice, arhitekti pa bodo lahko delo, ki ga opravljajo že zdaj, opravljali tudi v prihodnje," so prepričani.

Pojasnili so, da inženirji težnje po izdelovanju načrtov arhitekture nimajo in da bodo ti še naprej v izključni pristojnosti pooblaščenih arhitektov.

Po mnenju zbornice zakon uvaja moderen način informacijsko podprtega projektiranja z BIM orodji, katerega uporaba je močno razširjena v svetu, ponekod v Evropi je tudi predpisana za javne naložbe.

Inženirji vidijo številne prednosti zakona

Kot prednost vidijo tudi, da zakon prinaša enoletni rok, v katerem morajo okoljsko ministrstvo ter Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije uskladiti in sprejeti pravila stroke, s katero zbornici uredita tehnična vprašanja v povezavi z izdelavo projektne dokumentacije.

"Resnih usklajevanj med ministrstvom in zbornicama namreč ni bilo vse od leta 2017. Pravila stroke bodo zagotovilo, da bo projektna dokumentacija izdelana na enak način in v enakem obsegu ne glede na to, kdo bo naročnik in kdo jo bo izdelal," menijo pooblaščeni inženirji in Inženirska zbornica Slovenije.

Na zbornici zakon podpirajo tudi, ker po njihovem mnenju končno vrača mehanski odpornosti in stabilnosti objektov mesto v procesu dovoljevanja gradenj in izvajanja manjših rekonstrukcij. "S tem, ko bo že v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. pred začetkom izvajanja manjše rekonstrukcije (ki vendarle pomeni poseg v konstrukcijo) moral sodelovati pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, bo poskrbljeno za premišljene konstrukcijske rešitve, s tem pa bo zagotovljena varnost investitorja, uporabnikov in sosednjih lastnikov nepremičnin (stanovanj, objektov)," menijo.

Med prednostmi so poudarili še, da zakon rešuje pričakovano pravico odgovornih vodij del za manj zahtevne objekte po zakonu o graditvi objektov.

Na drugi strani pa je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije do zakona kritična in je pred glasovanjem o njem v DZ-ju poslance še enkrat opozorila na po njihovem mnenju škodljive posledice zakonskega predloga. "Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki," menijo.