Novela stanovanjskega zakona predvideva, da bi dodatna sredstva za gradnjo stanovanj zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem stanovanjskih skladov. Foto: BoBo/Borut Živulović
Novela stanovanjskega zakona predvideva, da bi dodatna sredstva za gradnjo stanovanj zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem stanovanjskih skladov. Foto: BoBo/Borut Živulović

Novela stanovanjskega zakona, ki jo je državni zbor 8. marca v nadaljnjo obravnavo poslal brez glasu proti, med drugim predvideva zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij.

Neprofitna najemnina se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali.

Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem stanovanjskih skladov. Za aktivacijo zasebnih stanovanj je predvidena ustanovitev javne najemniške službe. Predvidene so med drugim tudi spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb.

Poslanci so v splošni razpravi ocenjevali, da predlog vsebuje potrebne spremembe, da pa bi bila potrebna tudi celovita prenova zakona. Predlagane rešitve so večinoma pozdravili, nekaj pomislekov je bilo med drugim glede skrajšanja odpovednih rokov in učinkovitosti javne najemniške službe, več pa jih je pozvalo k zagotovitvi sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Opozicija se je pri glasovanju ali vzdržala ali je predlog podprla, napovedali pa so vložitev dopolnil v drugem branju.

Pred parlamentom protestno hupanje taksistov

Taksisti so pred stavbo DZ-ja v Ljubljani s protestnim hupanjem izrazili nasprotovanje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. Več sindikatov in civilnodružbenih organizacij pa je v skupni izjavi člane odbora pred današnjim odločanjem pozvalo, naj zavrnejo predlog omenjene novele. Prepričani so, da ta ščiti interese kapitala, ne ljudi. Evropska transportna federacija je na predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janšo in pristojnega ministra Jerneja Vrtovca glede predloga novele naslovila pismo, v katerem je opozorila na Uberjev škodljiv poslovni model.

Slovenski avtomobilski grozd in še šest podjetij, ki delujejo na področju mobilnosti, pa je pred sejo pristojnega odbora DZ-ja izrazilo podporo predlogu novele, saj menijo, da bo ta prinesla napredek na področju mobilnosti.

Minister: Za vse voznike bodo veljala ista pravila in pogoji

Predstavniki taksistov na nogah: "Gre izključno za deregulacijo cen, delanje dampinga"

Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu pa po besedah infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca ne spreminja obstoječih pravil, upošteva delovnopravno zakonodajo in bistveno izključuje delo na črno. Po predlogu bodo namreč morali imeti vozniki, ne glede na to, ali bodo vozili s taksimetrom ali prek aplikacije, sklenjeno delovno razmerje po delovni zakonodaji z vsemi dovoljenji. Tako je zavrnil mnenje več sindikalnih predstavnikov, da takšne platforme pogosto temeljijo na kršenju delovne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih.

Novela zakona o cestnem prometu je sicer zanetila spor med taksisti in ministrstvom za infrastrukturo. Predstavniki taksistov opozarjajo, da je edini cilj Uberja deregulacija cen in da bo zakon omogočil nepošteno konkurenco, minister za infrastrukturo pa jim ob tem očita, da hočejo ohraniti monopol. "Ne gre samo za Uber, pač pa za digitalizacijo in možnost prihoda digitalnih platform, ki bi ponujale boljše, cenejše in modernejše storitve prevozov," je 13. aprila v Odmevih Televizije Slovenija dejal minister. Poslanec Levice Miha Kordiš je na to odgovoril, da minister ne ponuja digitalizacije, pač pa prekarizacijo taksiprevozov.

Odbor bo obravnaval tudi predlog sprememb resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji za obdobje do leta 2030 ter poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2019.

Prva zelena luč noveli stanovanjskega zakona

Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Člani odbora so se strinjali, da predlog vsebuje potrebne spremembe, ki jih je treba uveljaviti čimprej. Podprli so predloge dopolnil koalicijskih strank, ki so večinoma sledili pripombam zakonodajno-pravne službe DZ-ja.

Dopolnila Levice zavrnjena

V Levici se z nekaterimi rešitvami ne strinjajo. Kot je povzel Luka Mesec, se ne strinjajo s skrajševanjem roka odpovedi najemne pogodbe, s tem, da najemodajalcu ob neplačilu najemnine najemniku ni več treba poslati opomina, ter z ustanovitvijo javne najemniške službe, saj ta po njegovih besedah lahko pelje v še večji razmah slabe prakse kupovanja stanovanj kot investicije.

Predlog novele: javna služba za posredovanje najemnih stanovanj zasebnikov

Podporo zakonu so v Levici pogojevali s sprejemom njihovih dopolnil, ki bi te rešitve spremenile, a jih odbor ni podprl. Prav tako se ni strinjal z njihovim predlogom za dvig praga za upravičenost do subvencije za neprofitno najemnino in predlogom mehanizma, ki bi stimuliral občine, da gradijo javna najemna stanovanja. Boštjan Koražija iz Levice je obžaloval, da zakon ne prinaša rešitev za stanovanjske zadruge.

Skrajšanje odpovednega roka, če v pogodbi ni določen drugače, je predviden z 90 na 60 dni, roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, pa s 60 na 30 dni. To se tako kot Levici v teh zaostrenih časih ne zdi primerno tudi Andreju Rajhu iz SAB-a.

Rajh je ob tem ocenil, da so ostale rešitve večinoma primerne. Opozoril je na to, da je v Sloveniji okoli 200.000 stanovanj nezasedenih in da se številka povečuje. Država in lokalna skupnost bi morala to bolj izkoristiti in imeti po njegovem mnenju večji pregled nad trgom.
Bil je kritičen do nedavnih ocen Banke Slovenije, da so cene stanovanj v Sloveniji uravnotežene. S prstom je pokazal na opozorila nemške centralne banke, da so nepremičnine v Nemčiji za 30 odstotkov precenjene, predvsem v luči slabe demografske slike in obetov.

Predkupna pravica stanovanjskega sklada

Predlog novele vključuje predkupno pravico stanovanjskega sklada pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, čemur v Združenju mestnih občin Slovenije po besedah Miloša Senčurja nasprotujejo. Tega državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac ne razume, saj bo, kot je dejal, občina lahko dosegla isti cilj, če se bo odločila za prodajo.

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Udovič je ocenil, da je treba zakon sprejeti čimprej. Nekaj pomislekov je ostalo, a je Rožac znova zatrdil, da se zavedajo, da je potrebna celovita reforma sistema. Prenovo stanovanjskega zakona naj bi začeli pripravljati po sprejemu te novele.

"Vse rešitve niso optimalne, bi jih bilo treba postaviti še na bolj trdne temelje, a zakon se bo lahko dopolnil," je dodal Ljubo Žnidar iz SDS-a. Obžaloval je, da se v Ljubljani ni zgradil pred mnogimi leti načrtovan t. i. študentski kampus, saj bi se z njim po njegovih besedah v prestolnici sprostilo blizu 5000 postelj.

Predlog novele usklajuje neprofitno najemnino, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo dvignila z 2,63 evra zvišala na 3,50 evra postopno v treh letih.

Višje zadolževanje stanovanjskega sklada

Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, sedaj 80 odstotkov. S tem naj bi zagotovili, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih najemnikov. Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.

Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem državnega stanovanjskega sklada in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniške službe pri državnem stanovanjskem skladu, ki naj bi lastnike stanovanj naj bi razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj. Novosti so predvidene glede večstanovanjskih stavb. Predlagane so spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah.