V predlogu novele zakona, ki ga je predlagala stranka SMC in ga bodo v četrtek obravnavali na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, sta sporni predvsem dve področji: deregulacija lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, je na novinarski konferenci opozorila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Kot je dejala, obstoječi sistem lekarništva omogoča, da so lekarniške storitve in zdravila vsem državljanom, tako v mestih kot na podeželju, enakopravno dostopne. S sprejetjem predlagane novele zakona, ki spreminja merila za mrežo lekarn, pa bi se to utegnilo spremeniti.

SMC v noveli med drugim predlaga, da se kot eno od meril za oblikovanje mreže doda število dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne, prav tako bi dopustili možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oz. podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

Več lekarn v mestih, zapiranje lekarn na podeželju

Posledica tega bi bila, da bi se v mestih, ki so že zdaj dobro preskrbljena z lekarnami, odprle dodatne lekarne. Če pa se število receptov, ki se ne bo bistveno spreminjalo, razporedi na večje število lekarn, bodo te prisiljene imeti manjše zaloge zdravil, manj zaposlenih, povečal se bo pritisk na zaposlene, da prodajo čim več prehranskih dopolnil in zdravil brez recepta. Na koncu sledi zaprtje lekarne, najverjetneje tistih na podeželju, je opozorila Potočnik Benčičeva.

Ob tem je navedla primer Madžarske, kjer so šli pred več kot desetletjem v deregulacijo mreže, pa se je nato zaprlo 600 manjših lekarn, zlasti na podeželju. Čeprav so kmalu ponovno regulirali mrežo, pa še vedno nimajo toliko lekarn po državi, kot jih je bilo pred spremembami.

Spreminjanje dobrega zakona nesprejemljivo

Potočnik Benčičeva nasprotuje tudi ponovni možnosti vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti. Ob ponovnem dovoljenju lastniškega povezovanja med veletrgovino z zdravili in lekarnami, bodo namreč tudi veledrogeristi, ki so zasebne gospodarske družbe, zahtevali enakopravnost odpiranja svojih lekarn. S tem pa se spušča zasebni kapital v javno službo, je opozorila.

Zato je spreminjanje dobrega zakona po njenem mnenju nesprejemljivo. Predlagajo, da se predlog novele, ki so jo podprli le v Združenju mestnih občin, medtem ko ji nasprotujejo tako rekoč vsi deležniki v zdravstvu, umakne.

Protestno zaprtje lekarn?

Predstavniki lekarniške zbornice, Združenja zasebnih lekarn, sindikata farmacevtov in sindikata zdravstva in socialnega varstva so pozvali poslance, naj v četrtek na seji odbora in nato na seji DZ ne podprejo predloga novele zakona o lekarniški dejavnosti. V nasprotnem primeru napovedujejo prizadevanja za referendum.

Predlogu novele, ki so ga vložili v SMC-ju, nasprotujejo tudi v Združenju zasebnih lekarn pri GZS-ju. Kot je napovedal Matija Centrih, bodo na začetku oktobra protestno zaprli lekarne, če bodo poslanci v četrtek na odboru DZ-ja podprli predlagano novelo. Če pa bi DZ tudi potrdil predlagano novelo, bodo šli v zbiranje podpisov za referendum. "Moramo preprečiti to katastrofo v slovenskem zdravstvenem sistemu," je dejal.

Predlagana novela po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič ne bi bila le izjemno škodljiva za prebivalstvo, pač pa bi tudi pomenila delovno-pravne posledice za zaposlene v lekarnah, ki bi bili lahko po zaprtju lekarn premeščeni v drug kraj, lahko pa bi tudi ostali brez službe.

Predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan pa je dodal, da bi novela vodila v to, da bi morali zaposleni v lekarnah svetovati po logiki pospeševanja prodaje. Sprememba zakona bi tako prinesla poslabšanje delovnih pogojev za zaposlene in slabšo kakovost lekarniške storitve.

Stroka pri pripravi novele ni sodelovala, pripravljajo pa na ministrstvu za zdravje v okviru delovne skupine predlog sprememb zakona o lekarniški dejavnosti. Govorijo tudi o tem, da bi spremenili lekarniško mrežo v smer, da bi izboljšali dostopnost do lekarniških storitev, ne pa obratno, kot se obeta z novelo, ki jo je predlagal SMC.