RTV Slovenija. Foto: Radio Slovenija
RTV Slovenija. Foto: Radio Slovenija

Ministrstvo za kulturo je v četrtek objavilo osnutke treh zakonov, ki bodo, če bodo potrjeni, dodobra spremenili medijsko krajino. Poleg sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija je ministrstvo za kulturo pripravilo še spremembe zakona o medijih in zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Dodatnih pojasnil, zakaj so se odločili za spremembe na ministrstvu, niso dajali, predlogi so v koalicijskem in medresorskem usklajevanju.

Predlog spremembe zakona o RTV Slovenija prinaša okrnjeno financiranje javnega zavoda. Osem odstotkov od RTV-prispevka bi se po predlogu zakona razdelilo takole: pet odstotkov bi šlo drugim medijem, trije odstotki pa Slovenski tiskovni agenciji. Iz sistema RTV Slovenija bi izločili dejavnost oddajnikov in zvez ter jo prenesli na novo gospodarsko družbo v lasti države. RTV Slovenija bi po besedah generalnega direktorja Igorja Kadunca izgubila toliko, da bi to pomenilo "konec za to hišo". Izpad financ naj bi RTV Slovenija reševala z dodatnimi oglasi, država pa bi pridobila slabih pet milijonov na leto. Generalni direktor RTV-ja pa zatrjuje, da rezerv pri obstoječem delovanju zavoda ni.

Spreminjanje medijske zakonodaje

Več pa v krajšem pogovoru z generalnim direktorjem RTV-ja Igorjem Kaduncem


Ne gre za odstotke in denar, gre za vprašanje, ali želimo v Sloveniji javno RTV, kot smo jo uspeli ohraniti, ali želimo, da se okrepijo komercialne TV! Država ima za podpiranje medijev in delovanje STA na voljo denar od davkov. Veliko več kot do zdaj bi ga morala nameniti tudi za z zakonom predpisane posebne dejavnosti, ki so jih do zdaj solidarno plačevali plačniki RTV-prispevka. Ko pa zmanjka denarja za osnovne nujne javne vsebine, pa mora, tako kot je drugod, javni RTV na pomoč priskočiti država

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija

Kakšna je vaša ocena napovedi spremembe zakona o RTV-ju? 5 odstotkov bi šlo drugim medijem, 3 odstotki Slovenski tiskovni agenciji. Kaj to pomeni za obstoječi servis RTV-ja?
Predvsem je pomembno to, da mi v tem trenutku za normalno delovanje potrebujemo dodaten denar. Letos bomo še lahko uporabili delnice, ki jih imamo, potem pa bo tega zmanjkalo. Za normalno poslovanje pa potrebujemo tam okoli 6 do 7 milijonov evrov (na leto op. a.). Sedanja situacija, ko se pogovarjamo o tem, da naj bi še nekaj več dajali nekomu drugemu, je pravzaprav nevzdržna. In če pogledamo številke: 8 odstotkov RTV prispevka skupaj znese dobrih 7,7 milijona evrov. Tega denarja seveda nimamo. Enako je z izločitvijo oddajnikov in zvez. To bi za nas pomenilo – ker zdaj vsako leto prispevajo dobrih 5,6 milijona evrov za programe, ker dobijo denar od komercialnih televizij –, da bi nam toliko denarja zmanjkalo. Poleg tega bi morali plačevati še DDV , kar bi nam stroške povečalo še za 1,8 milijona evrov. Skupno bi se nam izdatki povečali za 15,1 milijona evrov. Predvideno je sicer, da naj bi se povečal čas oglasnih blokov, vendar ocenjujemo, da bi lahko prihodke povečali le za 2 milijona evrov. Skratka, ta predlog ni bil v ničemer usklajevan z nami, stoji na številkah, ki pomenijo dejansko konec za to hišo.

Igor Kadunc. Foto: Radio Slovenija
Igor Kadunc. Foto: Radio Slovenija
"Kot da javnost ni relevantna v razpravah, kakšne medije potrebujemo v slovenski družbi"

Kakšen konec? To verjetno pomeni odpuščanja, spremembo hiše RTV, takšne, kot deluje danes?
RTV Slovenija ima obveznosti zapisane v zakonu. Za izpolnjevanje teh obveznosti moramo imeti določeno število ljudi, določeno količino denarja. RTV Slovenija je že desetletje v nekih sanacijskih ukrepih, torej mi ne moremo več bistveno zmanjšati stroškov, zmanjšati števila ljudi za ta obseg programov. Če pa politika reče, da se ukinejo regionalni centri, da se morda zmanjšajo regionalni programi, manjšinski programi, ali konec koncev, da se opusti drugi program, je to stvar odločitve politike. In to se ne dela čez noč, to so hudi posegi v delovanje javnega servisa, ki je bil v Sloveniji do zdaj sorazmerno zelo dober.

Vlada hiti z medijsko reformo.

Ogorčenje v Društvu novinarjev Slovenije

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ogorčeni nad kratkim rokom, ki ga je ministrstvo za kulturo namenilo za javno razpravo o paketu sprememb treh medijskih zakonov. Predlagane spremembe niso majhne ali nepomembne, ampak korenito posegajo v upravljanje in financiranje obeh javnih medijev. S spremembo zakona o STA vlada prevzema nadzor nad imenovanjem ključnih ljudi agencije in s tem odpira vrata političnemu vplivanju na uredniško politiko medija. Zakon o RTV Slovenija pa financiranje javnega interesa v zasebnih medijih iz proračuna preko dela RTV prispevka prenaša neposredno na državljane. Ministrstvo s tem predlaga finančno destabilizacijo javnega medija, kar bo neposredno vplivalo na produkcijo vsebin, odpuščanje novinarjev in ostalih programskih delavcev ter posledično nižanje kakovosti storitev, ki jih RTV Slovenija nudi državljanom.

Predlagane spremembe kažejo na željo vladajoče stranke po prevzemu nadzora nad javnimi mediji ter preko različnih vzpodbud, med drugim tudi preko predloga ustanovitve sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije, po podpori specifičnih medijev brez strokovne utemeljitve. Vse podpore za medije se iz državnega proračuna prelagajo direktno na državljane. Ali preko RTV prispevka ali pa preko prispevka operaterjev, ki ga bodo ti najverjetneje prenesli na svoje končne naročnike, torej državljane, so zapisali v DNS-ju.

Država se tako razbremenjuje finančne odgovornosti za financiranje medijskih vsebin v javnem interesu, ohranja ali povečuje pa nadzor nad medijsko produkcijo. V odsotnosti medijske strategije in jasne medijske politike, ki je ni bila sposobna oblikovati nobena od preteklih vlad, DNS vidi, da se trenutno medijska zakonodaja spreminja v popolni odsotnosti dialoga in sodelovanja z deležniki na medijskem trgu in z očitno agendo vladajoče stranke.

Ministrstvo DNS poziva, da v skladu z demokratičnimi načelim omogoči široko javno razpravo o predlaganih rešitvah.

Svežnji prenovljene medijske zakonodaje presenetili tudi koalicijske partnerice SDS-a
Medijski zakoni