Robert Golob. Foto: BoBo
Robert Golob. Foto: BoBo

Premier Robert Golob je na februarskem izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju prejel osebno vabilo predsednika Ukrajine Zelenskega v Kijev, so sporočili iz premierjevega kabineta. Pojasnili so, da je obisk v fazi priprav, zato drugih informacij za zdaj ne morejo posredovati.

Po poročanju STA-ja, ki se sklicuje na dobro obveščene vire, naj bi premier v Kijev odšel prihodnji mesec. Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec.

Pred natanko letom dni, 15. marca 2022, le nekaj tednov po začetku ruske agresije je Kijev obiskal Golobov predhodnik na čelu slovenske vlade Janez Janša. Tja je odpotoval skupaj s premierjema Poljske in Češke, Mateuszem Morawieckim in Petrom Fialo, bili pa so prvi tuji voditelji, ki so po začetku vojne prišli v Kijev. Pozneje so tja odšli številni zahodni voditelji, nekateri celo večkrat, pred kratkim je bil v Kijevu tudi ameriški predsednik Joe Biden.

Golob je ob prvi obletnici ruske agresije na Ukrajino poudaril, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse mogoče načine. "Za Slovenijo nikoli ni bilo dvoma, da je Ukrajina žrtev, Rusija pa agresor," je dejal.

Kljub temu vlada ne podpira predloga opozicijskega SDS-a o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. O predlogu, ki ga je prejšnji teden že zavrnil odbor DZ-ja za zunanjo politiko, bo sicer v četrtek na izredni seji razpravljal DZ.

V SDS-u so ob vložitvi predloga poudarili, da bi Slovenija s sprejetjem resolucije dala jasno in nedvoumno sporočilo, da najostreje obsoja ruska agresorska dejanja, ukrajinskemu narodu pa bi izkazala vso podporo pri njihovem boju za prihodnost lastnega naroda.

Na zunanjem ministrstvu pa poudarjajo, da ni pravne podlage za uvrstitev Rusije na seznam terorističnih držav. Resolucijo vidijo predvsem kot obliko političnega pritiska.

Ob tem opozarjajo, da bi lahko sprejetje resolucije celo privedlo do tega, da se, pravno gledano, s prekvalifikacijo iz najtežjega mednarodnega zločina, torej agresije, v kaznivo dejanje nižje kategorije, terorizma, zmanjša odgovornost Rusije. Po mednarodnem pravu sta namreč vojaška agresija in genocid nad terorizmom.

Podobno resolucijo je sicer novembra lani sprejel Evropski parlament in v njej Rusijo označil za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Vendar ne gre za pravno zavezujoč dokument, saj v evropski zakonodaji – v nasprotju z na primer ZDA – ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem, temveč ima EU le seznam terorističnih organizacij.

Pozivu Evropskega parlamenta k sprejetju resolucije s takšno vsebino je doslej sledilo šest držav EU-ja.