Veliko voznikov po opozorilih ZL-ja ni redno zaposlenih, njihovi delodajalci pa pogosto izigravajo zakonodajo, zato je težko pridobiti natančne podatke o tem, koliko voznikov je zaposlenih in koliko jih dela v prikritih delovnih razmerjih. Foto: Pixabay
Veliko voznikov po opozorilih ZL-ja ni redno zaposlenih, njihovi delodajalci pa pogosto izigravajo zakonodajo, zato je težko pridobiti natančne podatke o tem, koliko voznikov je zaposlenih in koliko jih dela v prikritih delovnih razmerjih. Foto: Pixabay

Predlagana novela je po navedbah ZL-ja sledila avstrijskemu zgledu in predlagala obveznost, da imajo poklicni vozniki pri sebi pogodbo o zaposlitvi ter dokazila o izplačanih plačah in odvedenih prispevkih za zadnje tri mesece. Pri ZL-ju pa so predlagali tudi uvedbo tahografov za zapis delovnih ur in počitka v vozila za šest potnikov.

V ZL-ju so se za predlog novele odločili, saj opozarjajo, da je panoga prevozništva prekarizirana, nadzor nad poklicnimi vozniki in njihovim delom pa tako rekoč nemogoč. Vozniki, ki delajo v prikritih delovnih razmerjih, tako po opozorilih opozicijske stranke delajo preveč, na delo prihajajo utrujeni, izgoreli in pod stresom, zato ogrožajo ne le sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu, so še dejali v ZL-ju.

Vendar predlagatelji niso prepričali matičnega parlamentarnega odbora, ki je sprejel sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlogu so sicer ostro nasprotovali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so presodili, da gre za uvajanje dodatnih administrativnih ovir. Finančna uprava ima po njihovem mnenju že zdaj tudi nadzor nad prevozniki.