Predlog zakona je v postopek vložila že prejšnja vlada marca lani, a do njegove obravnave v prejšnjem sklicu državnega zbora ni prišlo, zato ga je zdajšnja vlada vložila ponovno. Poklicni gasilci bodo upravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018. Foto: BoBo

Državni sekretar z ministrstva za obrambo Miloš Bizjak je uvodoma pojasnil, da s predlagano dopolnitvijo zakona vlada izpolnjuje zavezo iz januarja lani podpisanega stavkovnega sporazuma. Dodatek za stalnost za poklicne gasilce urejajo tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici, kot so policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.

Opozorilo parlamentarne zakonodajno-pravne službe
Parlamentarna zakonodajnopravna služba je ob sprejetju predloga dopolnitve zakona o gasilstvu izpostavila vprašanje skladnosti z ustavnim načelom enakosti. Obstoječa ureditev namreč velja za vse javne uslužbence na področju zaščite in reševanja, po predlogu dopolnitve zakona o gasilstvu pa bi se dodatek za stalnost drugače urejal le za poklicne gasilce, pa še med njimi ne za vse. Poleg tistih v poklicnih enota so namreč poklicni gasilci tudi v jedrih prostovoljnih enot in v določenih gospodarskih družbah. Državni sekretar z ministrstva za obrambo Miloš Bizjak na očitke zakonodajnopravne službe odgovarja, da rešitev sledi stavkovnemu sporazumu. Poleg tega so po navedbah ministrstva za obrambo poklicni gasilci veliko bolj primerljivi z ostalimi uniformiranimi poklici kot pa z javnimi uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki niso v stalni operativni pripravljenosti.

Gasilci namreč po veljavni ureditvi ta dodatek dobijo po desetih letih dela, ostali primerljivi poklici pa po petih. Predlog zakona tako določa, da poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, dodatek za stalnost pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti po petih letih dela. Hkrati pa se s predlogom določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost.

Sindikat se zavzema za enak status vseh poklicnih gasilcev

Po besedah sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca je predlagani zakon v tem trenutku edina možnost, "da bo po 13 letih odpravljena krivica, ki so je deležni poklicni gasilci". So pa po njegovih besedah v sindikatu za enak status vseh poklicnih gasilcev.
Odbor je predlagani zakon podprl brez glasu nasprotovanja.

Podporo mu je izrazil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je menil, da so v predlog dopolnitve zakona zajeti tudi gasilci v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot. "Vsaj tako bi moralo biti," je dejal.

Predlog odbora: Vlada naj preuči možnost refundacije finančnih sredstev občinam za leto 2018

Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Marjan Kardinar je opozoril na vprašanje financiranja, ki bo bremenilo občine. Po njegovih besedah bi morali skrb za gasilstvo obravnavati kot skupno nalogo. Sprejem zakona bo imel finančne posledice za občine, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Za vseh 14 zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti so te po besedah državnega sekretarja na letni ravni ocenjene na približno 144.500 evrov.

Sredstva za leto 2019 naj bi bila zagotovljena, za leto 2018 pa naj bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva. Člani odbora so zato soglasno sprejeli dodatni sklep, s katerim odbor vladi predlaga, da preuči možnosti refundacije finančnih sredstev občinam, ustanoviteljicam poklicnih gasilskih enot, za izvedbo obveznosti, ki jim bodo za leto 2018 naložene z zakonom.