Nujno sejo odbora so zahtevali v strankah SD, LMŠ, SAB in nepovezani poslanci, prepričani o nujnosti dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa v zaprtih prostorih.

Židan: Ukrepi zanemarjajo vlogo aerosolov

Kot je v imenu predlagateljev seje dejal Dejan Židan (SD), so prepričani, da ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 zanemarjajo vlogo aerogenega prenosa (prek aerosola) in vztrajajo pri kapljičnem prenosu, ki pa ga je po Židanovih besedah znanost od začetka epidemije vse bolj relativizirala in mu danes pripisuje le manjšo vlogo.

Aerosol se zaradi majhne teže v nasprotju z večjimi kapljicami razporedi po vsem prostoru in lahko lebdi v zraku več ur ali dni. Zunaj ga raznese veter, večja težava pa je v zaprtih prostorih. Temu so se po Židanovih besedah posamezne države relativno hitro prilagodile z ukrepi obveznega zračenja in tudi nošenja posebnih mask tam, kjer je velika koncentracija ljudi v zaprtem prostoru.

Predlagatelji seje so pripravili več predlogov sklepov. Med drugim bi priporočili vladi, da v sodelovanju z ustrezno inženirsko in drugo stroko prilagodi in posodobi standarde prezračevanja javnih, stanovanjskih in drugih zgradb ter pripravi okvirni načrt sanacije obstoječih zgradb, ki imajo neustrezno ventilacijo. Priporočili bi tudi, da se prioritetno opravijo meritve prezračenosti v javnih ustanovah. A z izjemo priporočila za okrepitev kampanje ozaveščanja o nujnosti prezračevanja prostorov preostali predlogi sklepov na odboru niso dobili zadostne podpore.

Vindišar: Nujna je kombinacija ukrepov

Državni sekretar z ministrstva za zdravje Franc Vindišar je soglašal, da sodi prezračevanje prostorov med učinkovite ukrepe za zamejevanje prenosa okužb. Kot je dejal, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že od začetka epidemije v svojih navodilih opozarjal na pomen prezračevanja prostorov. Pravilno projektirani, dobro vzdrževani in prilagojeni sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije so po Vindišarjevih besedah izjemno pomembni. A samo to ni dovolj. Nujna je kombinacija ukrepov, treba je vzpostaviti režime, da se okužene osebe ustrezno samoizolirajo, da se v zaprtih prostorih zadržuje omejeno število ljudi in se upoštevajo pravila glede uporabe mask, razkuževanja rok in vzdrževanje medsebojne razdalje, je poudaril državni sekretar.

Kot je dejala Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan, je koronavirus tipičen nanodelec. Ti potujejo zelo hitro, tudi do nekaj metrov na sekundo, širijo pa se na podoben način kot plin in zavzamejo praktično vse kote prostora. Prezračevanje zato lahko deloma pomaga, ni pa nujno, da v celoti reši težavo. Po besedah Ane Kroflič s Kemijskega inštituta gredo najmanjši delci v zraku običajno navzgor, zato je pametno, da sistem prezračevanja poteka od zgoraj navzven. Sicer pa je dobro narediti prepih, v času zračenja pa se umakniti iz prostora, saj se med zračenjem zrak znova premeša in vdihnemo tudi aerosole, ki so bili prej skoncentrirani pod stropom, je pojasnila.

Keber: Aerogeni so, ne kapljični

Po besedah nekdanjega ministra za zdravstvo, profesorja interne medicine Dušana Kebra za večino respiratornih infektov kaže, da so aerogeni, ne kapljični. Prezračevanje je zato preprost ukrep, ki bi moral postati stalnica. Med drugim se je zavzel, da se za vse javne stavbe preveri, kakšno prezračevanje imajo, in se za vsako od njih izdela načrt, kako bo, vsaj s prihodnjo jesenjo ali zimo, potekalo prezračevanje.

Vojko Jerman, ki se ukvarja z gradbeništvom in prezračevanjem, pa je poudaril, da nadzor nad kakovostjo notranjega zraka ni obvezen in se niti v večini primerov ne izvaja. Z novim zakonom pa nadzorni organ pri graditvi v tem segmentu sploh ni bil določen.

Kdo nadzira kakovost zraka znotraj

Tudi v poslanski razpravi je Jani Möderndorfer (LMŠ) zastavil vprašanje, kdo v državi nadzira kakovost zraka v zaprtih prostorih. Od vlade pričakuje razmislek, kaj vse je v javnih ustanovah treba narediti glede prezračevalnih sistemov in o potrebnih zakonodajnih rešitvah na tem področju. Če se ne bodo v javnih objektih, kot so domovi za starejše občane in bolnišnice, zagotovili ustrezni prezračevalni sistemi, ti objekti ne smejo dobiti uporabnega dovoljenja, je menil Željko Cigler (Levica). Po njegovih besedah je treba takoj pripraviti ustrezno pravno podlago in za javne prostore v ta namen zagotoviti ustrezna sredstva. Marko Koprivc (SD) možnost za sredstva, ki bi jih namenili izboljšavi prezračevalnih sistemov v javnih zgradbah, vidi tudi v novi finančni perspektivi.

Anja Bah Žibert (SDS) je dejala, da ne drži, da na področju prezračevanja prostorov do zdaj ni bilo nič narejenega. Priporočil NIJZ-ja je veliko in nekatere rešitve so zelo podrobno predstavljene, res pa je, da je bilo o njih v javnosti premalo slišati, je ugotavljala poslanka, ki upa na doslednost tudi pri preostalih ukrepih, da bi s tem in s precepljenostjo širjenje epidemije čim bolj omejili. Mojca Škrinjar (SDS) je poudarila, da so ukrepi glede prezračevanja v vzgoji in izobraževanju v veljavi ves čas in da stanje, kar zadeva higieno in zdravo bivanje, redno presoja tudi inšpekcija. Jožef Lenart (SDS) pa je med drugim opozoril, da rekuperacije v vseh javnih ustanovah, bolnišnicah, šolah, domovih starejših, ni mogoče rešiti v pol leta.