Poslanci SDS-a in NSi-ja menijo, da so vsi trije v neskladju z ustavo, saj morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Vendar pa so celotni izdatki države za letos po oceni fiskalnega sveta načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko. Od vlade zato zahtevajo pripravo novega rebalansa.

Vlada odgovarja, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ampak se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju. Zagotavlja tudi, da ima ustrezno zakonsko podlago, da ob ugotovitvi negativnih gospodarskih trendov nemudoma omeji izdatke. Zahteva za oceno ustavnosti je tako po mnenju vlade v celoti neutemeljena.

V izpodbijanih dokumentih sploh ni takšnih pravnih določb, ki bi jih lahko presojalo ustavno sodišče, je na seji povedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Foto: BoBo

Člani odbora so pritrdili mnenju vlade in pravnikov državnega zbora. Andreja Zabret (LMŠ) je zahtevo za presojo ustavnosti ocenila za neumnost, čemur je Andrej Šircelj (SDS) v imenu predlagateljev ostro nasprotoval. Zavrnil je tudi mnenje Roberta Pavšiča (LMŠ), da se bo kršenje fiskalnega pravila lahko ocenjevalo šele takrat, ko bo leto že končano in bomo dobili zaključni račun proračuna. "Proračunske dokumente je treba gledati ob sprejemanju," je prepričan.

Jožef Horvat (NSi) je zagotovil, da namen predlagateljev ni v rušenju vlade. "Samo prosimo ustavno sodišče, da nam pove, ali ravnamo v skladu z ustavo ali ne," je pojasnil.

14. nujna seja Odbora za finance

Z rebalansom, sprejetim na začetku leta, so se prihodki državnega proračuna v letu 2019 povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračun bo tako po načrtih izmeril presežek v vrednosti 193,6 milijona evrov.