Foto: MMC RTV SLO

Odbor je za obravnavo na plenarni seji DZ-ja, ki se začne v ponedeljek, pripravil predloge štirih davčnih zakonov, ki jih je predložila vlada – poleg predloga novele zakona o dohodnini še predloge sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku.

Vlada z njimi cilja na razbremenitev stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je bilo slišati na seji, ki je trajala sedem ur. "Osebno bi si želel še več, a nas omejuje javnofinančna slika," je o potrjeni razbremenitvi lestvice za odmero dohodnine dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, vendar napovedal nadaljevanje pogajanj o dodatni razbremenitvi stroškov dela spomladi.

Predlaganim spremembam pri dohodnini so posvetili največ časa. Lestvica za odmero dohodnine bo imela še naprej pet davčnih razredov s 50-odstotno stopnjo davka v najvišjem razredu, vendar se bodo v vseh razredih meje zvišale, v drugem in tretjem pa se bodo poleg tega za eno odstotno točko tudi znižale stopnje davka. "Drugemu davčnemu razredu, v katerem je 26 odstotkov zavezancev, ki skupaj plačajo skoraj polovico vse dohodnine, smo posvetili posebno pozornost," je povedal minister. Zvišuje se tudi splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava.

Levica ne vidi razbremenitve srrednjega razreda

V Levici v teh predlogih ne vidijo razbremenitve srednjega razreda. Kot so izračunali, bo delavec s povprečno plačo razbremenjen za 13 evrov na mesec, njegov vodja s šestkratnikom povprečne plače pa kar za 166 evrov oziroma 12-krat več. "To ni reforma za srednji razred, pač pa za menedžerje in funkcionarje," je dejal poslanec te stranke Luka Mesec.

"Večini ljudi ta davčna reforma ne bo koristila, ker jih bo komaj kaj razbremenila," je ugotovil tudi Miha Kordiš in predlagane novosti ponazoril na svojem primeru. "Tudi mi poslanci dobimo kar veliko davčno darilo, jaz pri moji plači okoli 700 evrov. Pa mislim, da jih ne potrebujem," je dejal in menil, da pa ta denar krvavo potrebuje državni proračun, da se prelije naprej v zdravstvo, razvoj, šole, socialne programe.

Po drugi strani so v SDS-u in NSi-ju predlagali, naj bo razbremenitev dohodninske lestvice še večja. "Predlagane davčne razbremenitve so prenizke, državljani in gospodarstvo si zaslužijo več," je dejal Marko Pogačnik (SDS). Jožef Horvat (NSi) pa je dobil občutek, da želi Levica menedžerje izgnati iz te države. "Jaz se postavljam v njihov bran," je dejal. Tudi Marko Bandelli (SAB) je poslance Levice vprašal, zakaj sovražijo ljudi z visokimi plačami. "Saj oni gonijo naprej našo državo," je menil.

Delo je preveč obdavčeno, so opozarjali poslanci na odboru. Foto: BoBo

Pavšič: Delo je preveč obremenjeno

Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil na opozorila mednarodnih organizacij, da je delo v Sloveniji preveč obremenjeno, kapital pa premalo. "Osnovni namen je zagotavljanje večje davčne enakopravnosti," je dejal o obravnavanih dokumentih, na očitke poslancev Levice, da gre za davčno reformo za bogate, pa odvrnil: "Dajmo definirati bogatega! Drugi in tretji razred so bogataši? Niso. Si policisti, vojaki, vzgojiteljice, učiteljice ne zaslužijo višje plače? Mislim, da si."

Potem ko poslanska skupina Levice na začetku ni dosegla umika celotnega predloga novele zakona o dohodnini z dnevnega reda, ker da povzroča prevelik izpad proračunskih prihodkov, je praktično vsaka poslanska skupina predložila svoj predlog lestvice za odmero dohodnine. V SDS-u so želeli zvišati meje dohodninskih razredov in v vseh tudi znižati stopnje davka, v NSi-ju pa so želeli znižati le obdavčitev najbolje plačanih.

Najvišji dohodninski razred nad 72.000 evri

Na koncu je odbor podprl dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin. To določa, da se bodo po novem v najvišji dohodninski razred uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo 72.000 evrov in ne šele 80.000 evrov, kot je predlagala vlada in je zagovarjal tudi Bertoncelj. Zdaj je meja za 50-odstotno obdavčitev z dohodnino pri 70.902 evrih neto letne davčne osnove. Takih zavezancev je 3.871 oz. 0,3 odstotka vseh, prispevajo pa skupaj kar devet odstotkov vse pobrane dohodnine, je povedal Bertoncelj.

Medtem se v prvi davčni razred s 16-odstotno stopnjo davka uvršča kar 68 odstotkov davčnih zavezancev. Polovica od teh ne plačuje dohodnine, vsi skupaj pa prispevajo 10 odstotkov celotne pobrane dohodnine. "Če mene vprašate, je to mnogo preveč," je dejal minister in menil, da bi moral biti cilj povečevati dodano vrednost in postopoma premikati število zavezancev navzgor po davčnih razredih.

Izpad prihodkov zaradi razbremenitve lestvice za odmero dohodnine se bo deloma nadomestil z zvišanjem obdavčitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pri katerih bo odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, z zdajšnjih 10 odstotkov zvišan na 15 odstotkov.

Davek od dobička

Odbor je potrdil tudi predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katero se bo stopnja tega davka zvišala z zdajšnjih 25 na 27,5 odstotka. V primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta že v prvem letu imetništva ostaja stopnja tega davka pri 40 odstotkih.

Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa v slovensko poslovno okolje vnaša novost – minimalno stopnjo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se namreč omejuje na 63 odstotkov davčne osnove, s čimer bo torej vedno obdavčenih najmanj 37 odstotkov prihodkov podjetij.

V davčnem svežnju je še predlog novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb pri dohodnini in obdavčitvi podjetij.

Levica nasprotuje spremembam dohodnine, s katerimi bi vlada dvignila neto plače. Korist bodo imeli zgolj tisti z visokimi plačami, kot so "menedžerji in funkcionarji", so prepričani. Foto: BoBo

S sprejemom zakona se mudi

Pred sprejetjem zakona, ki se ga odbor za finance loteva le dva meseca in pol pred koncem leta, se lahko še marsikaj zaplete. Glede na nujni postopek se zdi, da bodo spremembe tudi ob morebitnem vetu potrjene v skrajnem roku, torej v drugi polovici decembra. Davčni zakoni morajo namreč začeti veljati še letos, da se lahko uporabljajo od 1. januarja, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Ali gre za politično tveganje, glede na to, da zaradi manjšinske vlade zakon ne bi imel dovolj glasov, ker Levica nasprotuje nekaterim rešitvam? Zgolj nepodpora Levice še ne bi povzročila propada zakonov, saj spremembe podpira SNS, podobno kot proračun. A davčne zakone lahko spodnesejo različni pogledi vladnih strank. Včeraj so sklenili, da se meja petega dohodninskega razreda ne spreminja, da ostane pri 70 tisoč in se ne dvigne na 80 tisoč, kot je predlagala vlada. To je očitno za vse še sprejemljiv kompromis.

Kaže, da bodo ob disciplini vladnih strank in podpori SNS-a davčni zakoni dobili zadostno podporo. Od marčne predstavitve na finančnem ministrstvu je na mizi ostal le zelo okleščen predlog, v jedru pa ostaja, da bodo neto plače višje, ker bo država popustila pri dohodnini, podjetja pa bodo morala ne glede na olajšave plačati vsej sedem odstotkov od ugotovljenega dobička.

Poslanci naj bi davčni paket sprejeli po nujnem postopku na redni oktobrski seji, ki se začne v ponedeljek, uveljavljen pa naj bi bil 1. januarja 2020.

Davčna reforma med vlado in Levico