Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predlog zakona, ki ga je DZ nazadnje obravnaval na septembrski seji, a o njem prav zaradi referendumske pobude poslancev Levice še ni glasoval, predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije v letih 2021–2026, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev.

V Levici so prepričani, da mora o največji nabavi orožja doslej odločati ljudstvo, proti predlogu pa so bili poslanci koalicijskih strank in SNS-a.

Levica: Odloči naj ljudstvo

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev posvetovalnega referenduma opozoril, da se v vojsko vlagajo tri četrtine milijarde evrov v prihodnjih šestih letih, in to v času, ko je država soočena z zdravstveno in socialno krizo zaradi epidemije covida-19. Zato bi bilo po njegovem mnenju prav, da se ljudem dopusti možnost, da se na referendumu izrečejo o verjetno enem ključnih vprašanj v tem trenutku – ali naj država vlaga v maslo ali topove.

"Če že odločamo o tako velikih zadevah, je prav, da ima glas ljudstvo," je dejal. Pri sprejemanju zakona je namreč pogrešal širšo družbeno razpravo, zato bi bil razpis referenduma po njegovem mnenju popravni izpit za pomanjkanje družbene razprave.

Tonin: Vsaka država je dolžna poskrbeti za lastno varnost

Minister za obrambo Matej Tonin je dejal, da si ne želi tega referenduma, "ker bi odločali o življenju ali smrti Slovenske vojske". Odločitev, da bo ta država vojsko imela, pa je bila že sprejeta v preteklosti na referendumu, je dodal.

Opozoril je, da v času prejšnje gospodarske in finančne krize niti en sektor ni plačal tako visoke cene kot obramba oziroma vojska. Od l. 2010 dalje se je obrambni proračun razpolovil, niti letos še ni dosežena raven financiranja izpred desetih let. Po njegovem mnenju pa je dolžna vsaka suverena država poskrbeti za lastno varnost, kar zahteva ustrezne kadrovske pogoje, zadostna sredstva in infrastrukturo.

Ta sredstva so ključna, da lahko Slovenska vojska v prihodnje preživi. "To ni denar za naprej, ampak denar, ki ga Slovenska vojska potrebuje za nazaj," je opozoril.

Branko Grims (SDS) je dejal, da v celoti zavrača zahtevo za referendum, in si želi, da bi bil zakon sprejet čim prej. Kot je dejal, je to naložba v varnost. Opozoril je na varnostna tveganja in poudaril, da brez varnosti ni blaginje ne razvoja. Tudi Franc Jurša (DeSUS) je poudaril pomen varnosti in izrazil mnenje, da je za vojsko treba poskrbeti.

Ali vlagati v maslo ali v topove, je po besedah Monike Gregorčič iz SMC-ja lažna dilema, saj potrebujemo oboje, tudi ustrezno raven zaščite na vojaško-varnostnem področju. Tako Grims kot Gregorčičeva pa sta opozorila, da gre za implementacijo zavez, ki so jih dale prejšnje vlade.

Opozicija ne izključuje zakonodajnega referenduma o investicijah za vojsko

Očitki o predragi anketi

Posvetovalni referendum je "predraga anketa" v vrednosti več kot tri milijone evrov, ki bi jih lahko na primer namenili gradnji enega doma starejših, je Levici odvrnil Andrej Černigoj (NSi). Prepričan je, da s takšnimi investicijami že 15 let zamujamo in da gre za minimum, ki ga moramo zagotoviti, če želimo ohraniti SV. Proti pobudi za referendum se je izrekel tudi Jani Ivanuša iz SNS-a.

Po drugi strani je Meira Hot napovedala, da bodo v SD-ju predlog za razpis posvetovalnega referenduma podprli, saj gre za družbeno vprašanje, ki terja odgovor širše javnosti. Ob tem je opozorila na dogajanje v zdravstvenem sistemu, na grožnjo vnovične zaustavitve nekaterih gospodarskih dejavnosti in odpuščanja v podjetjih. "Iz česa bo ta država sploh črpala," je vprašala.

Možnost naknadnega zakonodajnega referenduma

Tudi poslanec SAB-a Marko Bandelli je dejal, da v tem trenutku, ko se spopadamo s covidom-19 in ogromno ljudi potrebuje zdravstveno pomoč, ni primeren čas za take "ekscesne investicije". Spraševal je, kako lahko vlada kaj takega sploh predlaga. Želimo slediti zavezi, ki jo je dala vlada Alenke Bratušek, da se bosta za obrambne izdatke namenila dva odstotka BDP-ja, mu je odgovoril minister Tonin.

Zaveze so bile dane pred letom 2020, ko imamo svetovno pandemijo, zato je treba nekatere apetite pač prilagoditi, saj ne vemo, kaj nas še čaka, se je na njegove navedbe odzval Rudi Medved iz LMŠ-ja. So pa po njegovih besedah v LMŠ-ju do posvetovalnega referenduma nekoliko zadržani, ker so prepričani, da bo vladajoča koalicija, če ji njegov izid ne bo v prid, tega ignorirala.

V nadaljevanju pa so se pripravljeni pogovarjati o možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma.

Levica želi denar za zdravstvo namesto za vojsko