Po besedah vodje preiskave Mitje Ferenca so opravili delo na tistih lokacijah, za katere lani ni bilo časa, ter na Arehu, kjer je bila "praktično vsaka izkopana luknja polna kosti". Žrtve naj bi bili tokrat predvsem domačini, tako Slovenci kot pripadniki nemške manjšine, na Arehu pa tudi ljudje iz drugih republik nekdanje skupne države, med njimi srbski in črnogorski četniki, kar naj bi potrdili tudi redki preživeli.

Delo komisije pa še ni končano, saj za september načrtujejo še sondiranje 19 kraških brezen in lokacije v bližini Kidričevega.

Verjetno največje grobišče na Teznem
V sredo in v četrtek so sicer preiskali območje na Teznem pri Mariboru, kjer so v protitankovskem jarku naleteli na ogromno posmrtnih ostankov. Točno število žrtev še ni znano, menijo pa, da je večje od predvidenih 15.000. Po besedah Mitje Ferenca gre zagotovo za enega največjih, če ne celo največje povojno grobišče v Evropi.

Dosedanje raziskave so pokazale, da naj bi bili med žrtvami večinoma Hrvati, zato pri preiskavah sodelujejo tudi hrvaški izvedenci.

Kakšna je razsežnost prikritih grobišč na Slovenskem, kaže podatek, da je komisija le lani našla kar 102 takšni grobišči.

Hrvaška stran naj bi leta 2005 tako sicer izrazila pripravljenost za usklajevanje besedila sporazuma in imenovanje delegacije, kar pa se do danes še ni zgodilo. Ob koncu meseca nameravajo Hrvate ponovno pozvati k sodelovanju.

Nasprotno pa na hrvaškem ministrstvu za zaščito okolja, prostorsko urejanje in gradnjo trdijo, da so bili oni tisti, ki so slovenski strani leta 2005 poslali predlog sporazuma, a do danes od slovenske strani niso dobili nikakršnega odgovora.