Izbrisani bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča začeli prejemati dopolnilne odločbe. Foto: MMC RTV SLO
Izbrisani bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča začeli prejemati dopolnilne odločbe. Foto: MMC RTV SLO
Branko Grims
Branko Grims je v imenu SDS-a oznanil, da bodo vložili interpelacijo zoper ministrico Kresalovo. Foto: MMC RTV SLO
Katarina Kresal
Kresalova je razložila, da bodo do odločb upravičeni tisti, ki so si v vmesnem času že uredili status v Sloveniji, napoveduje pa tudi nov zakon za izdajanje odločb drugim. Foto: DZ

V največji opozicijski stranki SDS-u so se na izdajanje odločb odzvali z napovedjo interpelacije proti ministrici. Po besedah Branka Grimsa ji očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ.

Poslanec SD-ja Miran Potrč je prepričan, da ima odprava izbrisa tudi negativne posledice: "Za te pa ni mogoče kriviti izbrisanih, niti sedanje vlade, ki nezakonitosti odpravlja. Zanje je kriva zlasti Janševa SDS, ki že desetletje onemogoča odpravo posledic nezakonitega izbrisa," pravi Potrč.

Zmago Jelinčič, predsednik SNS-ja, je prepričan, da je izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim "eklatantna svinjarija" in "pljunek na slovenski boj za samostojnost". Jelinčič je prepričan, da so zaradi teh odločb v resnici diskriminirani vsi tisti državljani neslovenskega rodu, ki so pridobili slovenske dokumente in kot slovenski državljani plačevali davke. "Zdaj pa so tisti, ki si niso uredili statusa in niso plačevali davkov, z odškodninami za to tako rekoč nagrajeni," je prepričan Jelinčič.

Žnidaršič: Skrajni čas je že
Vodja poslanske skupine DeSUS, Franc Žnidaršič, pravi, da je skrajni čas, da se upošteva odločba ustavnega sodišča in začne izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Če je bila komu zaradi tega, ker je bil izbrisan, povzročena škoda, je ta upravičen do odškodnine, je še prepričan Žnidaršič. Kolikšna ta bo, pa se morajo vprašati "tisti, ki so povzročili izbris, in tisti, ki so zavlačevali in nasprotovali, da bi se napako popravilo že po prvi odločbi ustavnega sodišča v letu 1996", je poudaril.

Presečnik: Razpravljamo o zakonodaji, ne o interpelaciji
Jakob Presečnik,
vodja poslanske skupine SLS pa pravi, da bi morali najprej sprejeti ustrezni
ustavni zakon, potem pa na podlagi zakona izdajati odločbe izbrisanim. Sicer pa Presečnik še meni, da bi bilo bolj pametno kot o interpelacijah v parlamentu razpravljati o primerni zakonodaji.

V LDS-u se z izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim strinjajo, kajti ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal po besedah Boruta Sajovica "dela točno tisto, kar ji naroča ustavno sodišče". Sajovic je še izrazil prepričanje, da je postopek ministrstva "pravilen, saj izdajajo dopolnilne odločbe za tiste, ki so si v teh letih status že rešili na takšen ali drugačen način", sicer pa
morajo v parlamentu sprejeti še "ustrezen zakon in poiskati najboljše rešitve", predvsem takšne, da bodo odškodnine čim manjše.

V treh mesecih 3.000 odločb
Generalni direktor direktorata MNZ za upravne notranje zadeve Bojan Trnovšek je na tiskovni konferenci pojasnil, da bodo v največ treh mesecih izdali okoli 3.000 dopolnilnih odločb. Kresalova je sicer začetek izdajanja odločb napovedovala že dlje časa in se pri tem sklicevala na odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bila storjena napaka in da je bil izbris nezakonit.

Z odločbami se tako po njenih besedah ureja košček časa v preteklosti, ki je neurejen, česar v pravni državi ne smemo dovoliti, do odločb pa bodo upravičeni tisti, ki so si v vmesnem času že uredili status v Sloveniji.

"V odločbi piše, da se šteje, da so imeli posamezni izbrisani v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje tudi v obdobju od leta 1992 pa vse do trenutka, ko so si uredili statu," je pojasnila Kresalova.

Kot napoveduje ministrica, bo naslednji korak zakon, ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji ali v Sloveniji živijo, vendar nimajo urejenega statusa. Zakon bo pripravljen v prihodnjih tednih.

Najprej izbrisani z urejenim statusom
V četrtek bo minilo 17 let, odkar je bilo iz registra stalnega prebivalstva izbrisanih, po podatkih ministrstva, 25.671 ljudi. Odločbe bodo najprej prejeli tisti z urejenim statusom, za druge, teh je več, pa je ministrstvo že pripravilo zakon.

Katarina Kresal se je nedavno v Odmevih soočila s svojim predhodnikom Dragutinom Matejem (SDS), ki je med drugim dejal, da se mu zdi povečevanje števila t. i. izbrisanih nenavadno. Kresalova je odgovorila, da se razlog lahko skriva tudi v pomanjkanju volje do iskanja pravih številk.

A. K. K./T. K.