Premierja Orban in Janša. Foto: AP
Premierja Orban in Janša. Foto: AP

Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika in normalnega razvoja posameznika in države.

Premier Janša o vladavini prava in vatlih

Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse, je poudaril premier Janez Janša ob prihodu na ponedeljkovo zasedanje voditeljev članic EU-ja, ki bodo že četrti dan poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji koronavirusne bolezni 19. Povezava vladavine prava in evropskega proračuna je eno ključnih odprtih vprašanj.

Voditelji po Janševih besedah na vrhu med drugim razpravljajo tudi, kako še dodatno zagotoviti, da bodo evropska sredstva uporabljena skladno z merili, obvezami posameznih držav in v skladu s skupnimi dogovori na ravni EU-ja. V povezavi s tem poteka tudi razprava o vladavini prava – o tem, kaj to sploh je, pri čemer obstaja soglasje o tem, da je vladavina prava eden od temeljev, na katerem stoji celotna Evropska unija, in da to nikakor ni povezano zgolj s porabo oziroma z investiranjem evropskih sredstev, je dejal Janša.

Na mizi nov predlog. Michel: Dogovor je mogoč.

Janša: Razprava o vladavini prava koristna

Vladavina prava je po njegovih besedah eden izmed razlogov za nastanek EU-ja in tudi eden izmed razlogov za vključitev Slovenije v Unijo. "Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika ter normalnega razvoja posameznika in države," je poudaril. Vladavina prava po Janševih besedah pomeni, da institucije do vseh ravnajo enako, da so sodišča nepristranska, da se ne krade volitev ali mandatov, da v EU-ju ne more oziroma ne sme biti političnih zapornikov ter da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev.

Razprava okoli vladavine prava je bila po Janševih besedah koristna. "Razčistilo se je marsikaj, tudi za nazaj, in odslej naprej bo tudi bistveno teže graditi neko dnevno politiko na podlagi tega pojma," je sklenil Janša v izjavi ob prihodu na današnje zasedanje v Bruslju.

Šarec: Slovenija gre v "višegrajsko smer"

Sicer je že v nedeljo v Bruslju odmevalo dogajanje v povezavi z vprašanjem povezave vladavine prava in evropskega proračuna. Temu že vseskozi nasprotujeta Madžarska in Poljska, v razpravi na vrhu pa naj bi ju po neuradnih informacijah podprl tudi premier Janša.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je danes dejal, da ta vlada Slovenijo pelje "v višegrajsko smer, kjer je očitno zaželeno, da se ne spoštuje vladavine prava". Po njegovi oceni bo ta usmeritev Sloveniji dolgoročno škodovala, saj gre za velik zasuk od usmeritve k skupini jedrnih držav.

"Vladavina prava je eno temeljnih načel EU-ja in če bomo v Sloveniji to zavrgli in bomo v skupini tistih, ki vladavine prava ne spoštujejo oziroma je ne vidijo kot potrebne, da EU funkcionira, se nam slabo piše," je dejal Šarec.

Šarec je dejal, da vlada Slovenijo pelje
Šarec je dejal, da vlada Slovenijo pelje "v višegrajsko smer, kjer je zaželeno, da se ne spoštuje vladavine prava". Foto: BoBo

Bratušek: Janša na napačni strani

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je dejala, da je EU zrasel na temeljih vrednot spoštovanja človekovih pravic, kot so dostojanstvo, svoboda, demokracija, pravna država. Zato je stran, na katero se je postavil premier Janša, napačna, je poudarila. Dodala je, da so za to odgovorne tudi koalicijske partnerice, saj predsednik vlade v Bruslju ne predstavlja svojih stališč, ampak stališča Republike Slovenije.

Koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da Janša v Bruslju ni zavzel enakega stališča kot Madžarska in Poljska samo zato, da bi ju podprl, temveč ker se boji, da bo sam ostal brez denarja, če bo Evropa vztrajala, da lahko pomoč dobijo samo tisti, ki dosledno spoštujejo načela pravne države. Menil je, da gre za spremembo smeri Slovenije na evropskem parketu, ki je zanjo nevarna. "Predsednik vlade, ki noče sprejeti zavez o spoštovanju pravne države na evropski ravni, to počne, ker se zaveda, da sam spodjeda načela pravne države pri nas. Glede tega se bo treba resno pogovoriti in ukrepati," je dejal.

Po njegovem prepričanju dogajanje kliče po ostrem odzivu celotne opozicije. "Menim, da je to stvar, ki kliče po tem, da se resno pogovorimo o ustavni obtožbi," je dejal Mesec. Opozoril je, da Janša svoje koalicijske partnerje spreminja v svoje dolžnike, pri tem je omenil predsednika SMC-ja Zdravka Počivalška, ki, kot je dejal Mesec, računa, da ga bo Janša zaščitil pred kazenskim pregonom v aferi z maskami.

Janša je razpravo o vladavini prava označil za koristno. Foto: Reuters
Janša je razpravo o vladavini prava označil za koristno. Foto: Reuters

Počivalšek: Ostajamo zavezani evropskim vrednotam

Počivalšek je sicer danes v povezavi z dogajanjem v Bruslju dejal, da Slovenija kot država ne spreminja svoje zavezanosti skupnim evropskim vrednotam. "Izkrivljanje tega dejstva za potrebe dnevnopolitičnih barometrov doma je nekorektno," je dejal.

Minister za zdravje Tomaž Gantar iz vrst DeSUS-a je ob robu zaznamovanja obletnice članstva Slovenije v OECD-ju na Brdu pri Kranju v izjavi za medije dejal, da povezava vladavine prava in evropskega proračuna za Slovenijo ne bi smela biti problematična. "Slovenija je sodobna družba in pravna država, ki spoštuje človekove pravice," je dejal in izrazil prepričanje, da pogajanja zaradi stališča Slovenije ne bodo ogrožena. Poteza premierja Janše ga je sicer presenetila, je pa poudaril, da ni pričakoval niti razgovorov na to temo na splošno. "Očitno so pogajanja težka," je dodal.

Evroposlanka Ljudmila Novak je opozorila, da je dovolj tega, da je EU zgolj
Evroposlanka Ljudmila Novak je opozorila, da je dovolj tega, da je EU zgolj "bankomat", medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope. Foto: BoBo

Odzivi slovenskih evroposlancev

Za mnenja o povezovanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava so zato na Radiu Slovenija vprašali slovenske predstavnike bruseljskih poslanskih skupin.

Klemen Grošelj, predstavnik liberalne skupine Renew Europe, poudarja, da je spoštovanje vladavine prava ena izmed temeljnih vrednot Evropske unije: "Naši politični skupini, ki je sprožila omenjeno pobudo, se je zdelo primerno, da ko govorimo o evropskih sredstvih, so ta namenjena na način, ki omogoča krepitev teh temeljnih vrednot, ne pa da se ta sredstva porabljajo, kot je to primer na Madžarskem in Poljskem, za rušenje temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija."

Romana Tomc, Evropska ljudska stranka: "Moram reči, da mi nikoli nismo oporekali načelom vladavine prava, smo pa imeli vedno pomisleke o tem, ali gre pri vseh državah za enake kriterije in merila. Mislim, da je tole pogovarjanje glede vladavine prava in vezava na večletni finančni okvir neko iskanje krivca, če bi šlo kar koli narobe. Malodane spuščanje megle."

Tanja Fajon iz vrst socialistov meni, da je poudarek na spoštovanju pravne države pomemben, ker je v Evropski uniji več držav, ki to načelo krši. "Govorimo o velikih finančnih sredstvih, dva, tri tisoč milijard, gre za finančni proračun za naslednjih sedem let, zato se mi zdi smiselno, da države, ki bodo največ financirale, to so varčne države, pomoč pogojujejo glede spoštovanja pravne države."

Ljudmila Novak iz Evropske ljudske stranke pa je na Twitterju zapisala, da je dovolj tega, da je Evropska unija le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope.

Postopek na podlagi 7. člena pogodbe o EU-ju, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic Unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Foto: Reuters
Postopek na podlagi 7. člena pogodbe o EU-ju, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic Unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Foto: Reuters

Postopek proti Madžarski in Poljski

Madžarski premier Viktor Orban, ki trdi, da sicer ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in proračunom kot takim, je podal svoje predloge, v katerih želi podobno zasilno zavoro v primeru vladavine prava kot nizozemski premier Mark Rutte v primeru reform in izplačila sredstev iz sklada za okrevanje, torej dejansko možnost veta na odločitev.

Orban ob tem tudi poudarja, da glede vprašanja vladavine prava in Madžarske Unija do zdaj dejansko še ni sprejela odločitve. Članice je v nedeljo pozval, naj namesto novega pravnega mehanizma v okviru prihodnjega večletnega proračuna raje končajo postopek proti Madžarski na podlagi 7. člena pogodbe EU-ja.

Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic Unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.

Odmevi na zbliževanje Slovenije z Madžarsko in Poljsko