Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona

Novost zakona je nacionalni razpis za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebniki.

Nacionalni razpis bo z vključitvijo zasebnikov skrajšal čakalne dobe in bolnikom zagotovil ustavno pravico do zdravstvenih storitev, pravijo na ministrstvu. Opozicija pa v razpisu vidi privatizacijo javnega zdravstva.

Dvome ima tudi pravna stroka. "Iz predlaganega besedila ni mogoče ugotoviti, na kakšen način naj bi bile zdravstvene storitve materialno oziroma cenovno, časovno, kakovostno in enakopravno dostopne; pod katerimi pogoji in kako se bo nadzorovala dostopnost teh storitev," je na seji odbora DZ-ja za delo, družino in socialne zadeve dejala predstavnica zakonodajnopravne službe Sladjana Ješić.

"Seveda razpisa lahko ne potrdimo, a žal potem tako opustimo možnost, da ljudje pridejo na vrsto za določene posege prej," pa je komentirala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant.

Kaj še prinaša predlog zakona

Seja odbora DZ-ja je potekala v prostorih državnega sveta. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja odbora DZ-ja je potekala v prostorih državnega sveta. Foto: DZ/Matija Sušnik

Protikoronski zakon podaljšuje ukrep čakanja na delo do konca leta, v tem času bo delavec prejel 80 odstotkov plače, samozaposleni pa 1100 evrov temeljnega dohodka. Posebno pozornost zakon namenja zdravstvenemu osebju in socialnim delavcem. "Uveljavil se bo dodatek za neposredno delo z uporabniki v sivih in rdečih conah, in sicer v vrednosti 30 odstotkov. Za tiste, ki bodo začasno prerazporejeni iz enega v drugi socialnovarstveni zavod, pa dodatek v vrednosti 20 odstotkov njihove plače," je razložil minister za delo Janez Ciglar Kralj.

Nagrajevanje bi moralo biti višje, prerazporeditev delavcev pa bi morala biti prostovoljna, pa opozarja stroka. "Dekret bo samo še poslabšal trenutno vzdušje, situacijo. Sploh se pa vprašam, koga bomo premeščali, ker je pomanjkanje kadra tako kritično kot še nikoli do zdaj," je opozorila Monika Ažman z Zbornice zdravstvene in babiške nege.

Zakon predvideva tudi tri dni odstonosti z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika, staršem 80-odstotno nadomestilo za karanteno, če skrbijo za otroka, in oprostitev plačila vrtca, če je otrok v karanteni. Po novem bo brezplačno tudi cepljenje proti gripi za vse državljane.

Odziv na izjavo poslanca Levice Mihe Kordiša

Odbor DZ-ja za zdravstvo je na ponedeljkovi seji na zahtevo Levice, SD-ja, SAB-a in LMŠ-ja razpravljal o rešitvah na področju zdravstva v predlogu petega protikoronskega zakona, saj omenjene stranke menijo, da gre za korak k privatizaciji zdravstva. V Levici so med drugim predlagali črtanje člena, ki predvideva podaljšanje prehodnega obdobja pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti do decembra 2025. Miha Kordiš (Levica) je ocenil, da se prehodno obdobje podaljšuje le zato, da bo "lahko čisto vsak s. p., čisto vsak mazač dobil svojo tranšo javnih sredstev". Predsednica odbora za zdravstvo Anja Bah Žibert (SDS) ga je zaradi teh besed prekinila, ga opozorila, da tak način govora o zdravnikih kot o mazačih ni primeren in ne sodi v DZ, ter mu izrekla opomin. Na njegove besede so se odzvali tudi v civilnodružbenem gibanju zdravstvo.si, ki pozivajo zdravniške organizacije in pristojne institucije, da zdravnike in druge zdravstvene delavce zaščitijo pred nedostojnimi obtožbami, ki so v preteklosti tudi že privedle do tragične smrti zdravnika.

Video: Posnetek prvega dela seje

Kaj prinaša peti protikrizni zakon?