Takšnega razpleta glasovanja o dnevnem redu redne seje DZ-ja ne pomnijo niti izkušenejši poslanci. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Takšnega razpleta glasovanja o dnevnem redu redne seje DZ-ja ne pomnijo niti izkušenejši poslanci. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ob 84 navzočih poslancih je za dnevni red majske redne seje DZ-ja glasovalo 42 poslancev strank SDS, SMC, NSi, DeSUS in SNS, 42 glasov proti pa so prispevali poslanci strank LMŠ, SD, Levica, SAB in člani poslanske skupine nepovezanih (NeP).

Kot je za Televizijo Slovenija poročal novinar Žiga Bonča, je glasovanje o dnevnem redu pokazalo, da v državnem zboru trenutno vlada nekakšen patpoložaj, ko koalicija očitno nima dovolj glasov niti za potrditev dnevnega reda. Iz opozicije je zato že slišati, da trenutni položaj ne omogoča parlamentarne demokracije in da so edina možnost predčasne volitve.

Na dnevnem redu današnjega dela redne seje je bilo odločanje, ali bo DZ zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja glede predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Za nadaljevanje seje je bilo predvideno odgovarjanje premierja in ministrov na poslanska vprašanja. Ena glavnih točk majske redne seje je bil predlog ustavne obtožbe premierja Janše ‒ o tem bi morali poslanke in poslanci glasovati v torek.

Predsednik parlamenta Igor Zorčič. Foto: DZ/Matija Sušnik
Predsednik parlamenta Igor Zorčič. Foto: DZ/Matija Sušnik

Zorčič pričakuje izredne seje

Predsednik parlamenta Igor Zorčič po današnji zavrnitvi dnevnega reda redne seje pričakuje obravnavo predvidenih točk na izrednih sejah. Kot je napovedal, bo v povezavi s tem v najkrajšem možnem času sklical posvet vodij poslanskih skupin. Potem se bo treba dogovoriti o časovnici, je pojasnil. Po njegovem mnenju pri tem ne bi smelo biti presenečenj oz. jih poslovnik DZ-ja ne dopušča, saj da mora biti izredna seja DZ-ja, če jo zahteva najmanj četrtina poslancev, sklicana najpozneje v 15 dneh.

Kolegij predsednika DZ-ja je danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, s katerim so poslanci NeP dobili 12 mest, v tem sklopu pa tudi podpredsedniški mesti v dveh odborih. Zorčič je dejal, da si je več kot en mesec prizadeval, da bi vendarle oblikovali delovna telesa v skladu z novimi koalicijsko-opozicijskimi razmerji, žal pa jim je to uspelo šele danes.

A kot je pojasnil, predlogi teh zakonov ne morejo biti ponovno obravnavani na delovnih telesih. V nadaljnjem postopku ne bodo obravnavani po rednem programu DZ-ja, ampak na zahtevo koalicije. "Bodo pa vedno obremenjeni s sumom, da so v nasprotju z ustavo, ker del opozicije ni mogel sodelovati pri glasovanju v delovnih telesih," meni Zorčič.

Zorčič: Razmerja so tesna

Kot ugotavlja, današnje glasovanje o dnevnem redu kaže na zelo tesna razmerja v DZ-ju. Verjame pa, da je delo DZ-ja ob dogovarjanju mogoče normalno nadaljevati. Če ne bi bilo sage v povezavi z delovnimi telesi, danes tudi opozicija ne bi imela takih argumentov glasovati proti dnevnemu redu, je ocenil. Po njegovih besedah je sicer pri potrjevanju dnevnega reda rednih sej največja teža in odgovornost pri koaliciji. Če pa bo delovanje DZ-ja potekalo tako kot danes, se Zorčič strinja z večjim delom opozicije, da to pomeni predčasne volitve.

Nekatere komentarje iz koalicije, da se v opoziciji očitno bojijo glasovanja o predlogu za njegovo razrešitev, je Zorčič označil za deplasirane. Spomnil je, da je predlagal, da o njegovi razrešitvi glasujejo na izredni seji pretekli teden, a se koalicija s tem ni strinjala.

Janša in Krivec glasovanje označila za absurd

"Absurd na kvadrat. Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija," se je po zavrnitvi dnevnega reda na Twitterju odzval premier Janez Janša.

Da je absurd, da Zorčič glasuje proti dnevnemu redu seje, ki jo je sklical, je v izjavi za medije dejal tudi vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec. Dodal je, da takšnega zapleta ne pomni, pa je že dolgo v parlamentu. Glasov naj bi po njegovih trditvah sicer imeli dovolj, vendar pa takšnega zapleta niso pričakovali. Spomnil je, da je bila ključna točka seje ustavna obtožba. "Da glasujejo proti svoji točki, je zame nerazumljivo. Očitno se bojijo glasovanja o predsedniku DZ-ja," je pripomnil. Tudi glasovanje o razrešitvi Zorčiča je bilo namreč na dnevnem redu seje.

Proti zaradi obravnave zakonov, ki so uspeli na odborih z nelegitimno večino

Po novem razrezu nepovezanim poslancem 12 mest v delovnih telesih

"Dogovor opozicije je bil, da zaradi še vedno neizpolnjenih razmerij v delovnih telesih skladno s poslovnikom, torej razmerij med koalicijo in opozicijo, danes ne bomo podprli predloga za dnevni red," pa je dejala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Janja Sluga.

Kolegij predsednika DZ-ja je sicer prav danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, ki poslancem NeP dodeljuje 12 mest v delovnih telesih. Predlog so poleg koalicije podprli tudi v LMŠ-ju in NeP-u, a Sluga opozarja, da razrez v delovnih telesih še vedno ne ustreza razmerjem med koalicijo in opozicijo.

To je kot razlog za zavrnitev dnevnega reda seje navedel tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. V opoziciji so po njegovih besedah večkrat poudarili, da se s takimi manevri, ki so po njegovih besedah nedemokratični, ne strinjajo. Zato so predlagali, da danes taktično glasujejo proti dnevnemu redu seje DZ-ja. "To je eden od načinov obstrukcije, ki se bo nadaljevala, dokler se ne bodo razmerja v DZ-ju uredila," je napovedal Vatovec. Današnji dogodek pa je po njegovih ocenah tudi še en dokaz več, da ta koalicija ni več sposobna delovati in "bi bilo najbolje, da vlada odstopi in gremo na predčasne volitve".

Poslanka NeP-a Janja Sluga. Foto: BoBo
Poslanka NeP-a Janja Sluga. Foto: BoBo

Sluga: Zakoni bi morali še enkrat v obravnavo

Kot je po odpovedi redne seje DZ-ja dejala Sluga, bi morali iti vsi zakoni, ki so bili predvideni za obravnavo na redni majski seji, še enkrat skozi obravnavo na delovnih telesih in šele nato v DZ. "V opoziciji nismo potrdili dnevnega reda, ker bi na seji potrjevali zakone, ki so uspeli na odborih z nelegitimno večino," je na novinarski konferenci pred DZ-jem dejal tudi predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec.

Šarec je dodal, da so danes že vložili zahtevo za izredno sejo, na kateri bi glasovali o ustavni obtožbi predsednika vlade. "Glasovanje bo priložnost, da se vse poslanke in poslanci pri sebi odločijo, ali podpirajo ta dejanja, ki smo jim danes priča, ali imajo toliko poguma in toliko zavesti do države, da so sposobni iti na volitve," je še dejal.

Konec obstrukcije LMŠ-ja

Po današnjem dogovoru kolegija predsednika DZ-ja, ki je vendarle potrdil nov razrez mest v delovnih telesih DZ-ja, sicer LMŠ končuje obstrukcijo dela DZ-ja, ki jo je začel 5. maja. Kot so navedli na spletni strani, je obstrukcija v večini dosegla svoj cilj, saj da je koalicija, ki "si je v strahu pred predčasnimi volitvami s pomočjo podpornikov v delovnih telesih neupravičeno prisvajala mesta", popustila. Razmerja med koalicijo in opozicijo v delovnih telesih so zdaj ustreznejša, a po njihovi presoji še zdaleč ne optimalna.

Iz opozicije pozivi k volitvam, zahteva za sklic izredne seje že vložena

"Zaradi nesprejetja dnevnega reda majske seje DZ-ja ne bo, ker ni bilo dovolj glasov. To ne pomeni, da seje o ustavni obtožbi ne bo. Nasprotno, zahteva za sklic je bila že vložena," je prek Twitterja sporočil Marjan Šarec. Da je opozicija s 43 podpisi vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi obravnavali predlog ustavne obtožbe predsednika vlade, je sporočil tudi vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović. Na izredni seji sicer potrjevanje dnevnega reda ni predvideno.

Ob neizglasovanem dnevnem redu majske seje DZ-ja se je po navedbah poslanke stranke SAB-a Maše Kociper znova izkazalo, da koalicija nima večine glasov. "Imamo t. i. viseči parlament, ki težko dela in potrjuje vladne zakone, zato smo v SAB-u prepričani, da bi morali razpisati predčasne volitve in se na novo prešteti," je na Twitterju zapisala poslanka.

Koordinator Levice Luka Mesec je po glasovanju zapisal, da je v celoti padla seja s 30 točkami. "Koalicija nima več dovolj glasov niti za to. Čas je za volitve," je pozval.

Han: Vlada je manjšinska

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da se je prvič zgodilo, da koaliciji ni uspelo izglasovati dnevnega reda redne seje. Koalicija je manjšinska, in če ni postrojena, težko sprejema kakršno koli zakonodajo. "Zamisliti se morajo tisti, ki govorijo, da imajo v tem parlamentu večino," je poudaril.

Dodal je, da se zaveda, da verjetno ne bodo dobili 46 glasov, potrebnih za ustavno obtožbo predsednika vlade. Na drugi strani pa tudi v koaliciji po Hanovih besedah vedo, da bodo težko razrešili predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča. Zaradi odgovornosti do ljudi in države je zadnji čas, da se predsedniki strank dogovorijo o datumu predčasnih volitev, je dodal. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi jih izvedli po predsedovanju Svetu EU-ja.

Po poslovniku DZ-ja morajo o predlogu ustavne obtožbe odločiti najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejmejo, se šteje, da je predlog zavrnjen. Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so predlog v DZ vložile 2. aprila, tako da je časa za odločanje o tem še do 1. junija.

Poslanci koalicije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Poslanci koalicije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Tudi koalicija zahteva izredno sejo

Koalicijske poslanske skupine so že vložile zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja za obravnavo večine točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje, ki je bil v parlamentu zavrnjen. V njihovem predlogu za izredno sejo ni opozicijskih predlogov zakonov in mandatno-volilnih zadev, med katerimi je bil tudi predlog za razrešitev predsednika parlamenta Zorčiča.

Med drugim koalicija na predlagan dnevni red za izredno sejo ni uvrstila predloga novele zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in predloga novele kazenskega zakonika. Na dnevnem redu ni predvidene obravnave skupnega poročila o delu komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leti 2018 in 2019 ter predloga priporočila v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča glede izvajanja nadzorstvene funkcije Banke Slovenije.

Tudi obravnave mandatno-volilnih zadev, ki so bile predvidene za redno sejo, in sicer za petek, v zahtevi za izredno sejo ni. V tem sklopu je bilo predvideno tudi odločanje o koalicijskem predlogu za Zorčičevo razrešitev. Koalicija v zahtevi za sklic izredne seje predlaga, da kolegij predsednika DZ-ja sprejme sklep o možnosti sodelovanja na seji na daljavo.

Na izredni seji sicer predlagajo obravnavo 21 točk. Poleg tistih, ki so bile predvidene za redno sejo, je uvrščen tudi predlog sprememb odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ-ja. Kolegij predsednika DZ-ja je namreč danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, v katerih bo imela poslanska skupina nepovezanih poslancev (NeP) 12 mest. V večjem delu opozicije so danes pojasnili, da je bil razlog za današnje glasovanje proti dnevnemu redu redne seje prav to, da so bili na sejo uvrščeni predlogi zakonov, ki so jih delovna telesa potrdila v času, ko v njih niso mogli sodelovati poslanci NeP-a. Opozicija še vedno opozarja, da razrez v delovnih telesih ni v skladu s koalicijsko-opozicijskimi razmerji.

Poslanci LMŠ-ja simbolično vrnili svoje mandate ljudstvu

"Ta vladna koalicija, skupaj z izgubljenimi sinovi slovenskega parlamenta, dela vse, da bi ostala na oblasti. V normalnih demokracijah se gre na volitve, da ljudstvo presodi, komu bo dalo glas in kdo naj vodi državo naprej," je na Trgu Republike poudaril Marjan Šarec. Foto: LMŠ DB/ Matjaž Kosmač

Po odpovedi redne majske seje so poslanci največje opozicijske stranke LMŠ na Trg republike pred državni zbor v znak upora proti obstoječi vladi prinesli 14 stolov, ki simbolizirajo 14 poslanskih mandatov poslank in poslancev LMŠ-ja. S tem so simbolično pokazali, da svoje mandate vračajo ljudstvu, ki naj na predčasnih volitvah pokaže, komu zaupa vodenje države in komu ne.

Kot so poudarili, so izčrpali vse politične in pravne možnosti, da bi "onemogočili latentno državljansko vojno, razdvajanje ter enoumno vladanje Janeza Janše". Prepričani so, da bodo, vse dokler vsaj 46 poslancev ne bo prineslo svojih stolov na Trg republike, vsi talci vlade Janeza Janše in njegovih parcialnih interesov. Poslance opozicije, pa tudi strank DeSUS in SMC, so poslanci LMŠ-ja ob tem povabili, naj se jim pridružijo ter tako "preprečijo razgradnjo demokratičnih sistemov ter osamosvojitvenih vrednot naše skupne države".

"Ta vlada nima več legitimnosti, ta koalicija je skupaj samo zaradi stolčkov. In mi ne bomo mirno gledali in dovolili, da se to vleče v nedogled. Kot odgovorna opozicija bomo storili vse, da preprečimo sprejemanje nelegitimnih zakonov, da preprečimo sedanje stanje in pokažemo ljudem, da nam ni vseeno," je pred DZ-jem dejal Marjan Šarec.

Majska seja DZ-ja končana še pred začetkom

Napovedoval se je tesen izid, uspeh predloga sicer malo verjeten

Za premierja Janšo so bila napovedana štiri poslanska vprašanja, DZ pa bi moral v torek obravnavati predlog ustavne obtožbe, ki so ga zoper premierja vložile štiri opozicijske stranke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Za premierja Janšo so bila napovedana štiri poslanska vprašanja, DZ pa bi moral v torek obravnavati predlog ustavne obtožbe, ki so ga zoper premierja vložile štiri opozicijske stranke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB premierju Janši očitajo kršenje več členov ustave in zakonov, med drugim opustitev dolžnega ravnanja pri naročanju dodatnih cepiv, poseganje v Slovensko tiskovno agencijo in tožilstvo, neprimerno komuniciranje, prepoved referenduma in ogrožanje čiste pitne vode. Premier Janša doslej predloga ustavne obtožbe ni podrobno komentiral, je pa potezo označil kot destabilizacijo države v času epidemije.

Da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, bi potrebovali večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46. Politična razmerja v državnem zboru med koalicijo in njej naklonjenimi strankami ter opozicijo so napovedovala tesen izid, a kljub temu ni bilo pričakovati, da bi poslanke in poslanci na koncu potrdili predlog štirih opozicijskih strank, da o pravnem vidiku obtožb na račun premierja Janše odloči ustavno sodišče.

Komentatorja Rok Čakš in Primož Cirman o zapletu v državnem zboru
Lahko govorimo vsaj o delni blokadi dela DZ-ja