Ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. "Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo," ustavni sodniki pojasnjujejo v odločbi.

Zato je ustavno sodišče določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole, razveljavilo.

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, in na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Kot je določilo ustavno sodišče, mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe.

Pobudniki zadovoljni
V Zavodu sv. Stanislava so z odločitvijo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol zadovoljni. V. d. direktorja zavoda Gregor Celestina je pojasnil, da so se zaradi nižjega financiranja čutili ves čas prikrajšane - čeprav izvajajo javni program, morajo starši za šolanje svojih otrok v njej doplačevati, zaradi česar so se čutili prikrajšane tudi starši. Plačujejo namreč davke enako kot vsi drugi, je dejal Celestina.

Zadovoljen je tudi pobudnik ustavne presoje Anton Kokalj, sicer nekdanji poslanec NSi-ja. "Gre namreč za financiranje obveznega programa, ki ga predpisuje država, in ne nadstandardnega programa, ki ga izvajajo zasebne šole," je dejal Kokalj, ki meni, da je bila pri tem očitno kršena ustavna pravica. Zaradi zdajšnjega načina financiranja zasebnih osnovnih šol pa je za svojega otroka mesečno doplačeval okoli 60 evrov.

Starši bodo manj plačevali
Z odločitvijo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol so zadovoljni tudi v Montessori inštitutu, v okviru katerega deluje zasebna šola s 64 otroki. Direktorica inštituta Melita Kordeš Demšar je pojasnila, da so veseli predvsem za starše, ki bodo zdaj za šolanje otrok doplačevali manj.

Odločitev pa pomeni, da bo njihova šola prejela več sredstev, kljub temu pa bodo starši še vedno morali plačevati nekaj šolnine. Država namreč krije le del stroškov obratovanja šole (na primer plače učiteljev), ne financira pa na primer najema prostorov.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v kratkem odzivu zapisali le, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali.

Tri zasebne šole, dve brez koncesij
Tri zasebne osnovne šole pri nas v tem šolskem letu skupaj obiskuje nekaj več kot tisoč učencev. Medtem Waldorfska šola Ljubljana za osnovnošolski program prejema toliko javnih sredstev kot primerljiva javna šola, Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Osnovni šoli Montessori za učenca po veljavni zakonodaji pripada 85 odstotkov teh sredstev.

Katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 391 učencev, od pristojnega ministrstva mesečno povprečno prejme 70.000 evrov, starši pa vsak mesec prispevajo okoli 14.500 evrov. Mesečna šolnina je odvisna tudi od dohodkov staršev in se giblje od nič do 60 evrov, v povprečju starši mesečno plačujejo 40 evrov.

Osnovna šola Montessori, ki deluje po načelih pedagogike Montessori, kot enota inštituta osnovnošolski program izvaja v Preski pri Medvodah. Za zdaj izvajajo program za prvo in drugo triletje osnovne šole, saj so ob začetku leta 2010 vpisali učence le v prvo triletje. Kot so pojasnili, je v tem šolskem letu v osnovnošolski program vpisanih 64 otrok. Starši pa po njihovih navedbah v povprečju mesečno plačajo od 120 do 130 evrov, v to so vključena tudi sredstva za nekatere dodatne dejavnosti.

Stranke ponovno polarizirane
Nad odločitvijo so najbolj navdušeni v NSi-ju, saj je prav, da se šolski programi financirajo ne glede na to, ali jih izvaja zasebna ali javna šola. "Vsi državljani, zlasti pa starši, morajo imeti možnost kakovostne izbire," so prepričani. V SDS-u prav tako pozdravljajo odločitev, saj da imajo tako "končno vsi slovenski šoloobvezni državljani enake pravice". Programi zasebnih šol pa so dobrodošla popestritev izobraževalnih možnosti.

V največji parlamentarni stranki SMC so le izjavili, da odločitev sodišča spoštujejo. Prav tako v DeSUS-u. Precej nezadovoljni so v SD-ju, kjer so opozorili, da je namreč ustavno sodišče leta 2001 "že nedvoumno navedlo, da razlikovanje v deležu financiranja javnih in zasebnih šol ni ustavno sporno". Z novo odločitvijo pa so načeti temelji "kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja", hkrati pa je tudi "zamajalo socialno državo kot tako".

V ZaAB-u pa trdijo, da se z odločitvijo sodišča "na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja". V ZL-ju se na zadevo za zdaj še niso odzvali.