Tajani na slovesnosti v Bazovici. Foto: Radio Capodistria/Fulvio Sabo

V Sloveniji so razburile izjave na oziroma ob robu nedeljske slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je tam izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina, in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Italijanski notranji minister Matteo Salvini pa je na Twitterju zapisal, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna.

Tajani pravi, da je hotel spomniti na tisoče žrtev ene hujših tragedij v prejšnjem stoletju, predvsem italijanskih, pa tudi hrvaških in slovenskih. Foto: EPA

Po burnem odzivu slovenskega in hrvaškega političnega vrha pa se je Tajani ob začetku današnjega plenarnega zasedanja opravičil za izjave na nedeljski slovesnosti v Bazovici, s katerimi je povzročil razburjenje v Sloveniji in na Hrvaškem. Dejal je, da je želel posredovati sporočilo miru, in izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Poudaril je, da je hotel spomniti na tisoče žrtev ene hujših tragedij v prejšnjem stoletju, predvsem italijanskih, pa tudi hrvaških in slovenskih. To, da je bilo več tisoč ljudi vrženih v kraška brezna, je po besedah Tajanija zgodovinsko dejstvo, na katero spominja slovesnost v Bazovici. "V svoji izjavi sem želel izpostaviti mir in spravo med italijanskim, hrvaškim in slovenskim narodom ter njihov prispevek k evropskemu projektu," je poudaril. Dejal je še, da njegov namen ni bil užaliti nikogar, temveč je hotel le poslati sporočilo miru, da se podobne grozote ne bi nikoli več ponovile.

Italijanska Dalmacija in Istra se "ni nanašalo na geografska območja"
Pojasnil je še, da se omemba italijanske Dalmacije in Istre ni nanašala na geografska območja, temveč je govoril o optantih iz Istre in Dalmacije, ki govorijo italijanski jezik, ter njihovih potomcih, med katerimi jih je bilo veliko na slovesnosti v Bazovici. Prav zaradi opredelitve zgodovinske resnice je bil po njegovih besedah mogoč preobrat v odnosih med Italijo, Hrvaško in Slovenijo, državami, ki jih danes povezuje prijateljstvo in mir ter so najboljši primer, da je Evropska unija zgodba o uspehu.

Po burnih odzivih na Bazovico sledilo opravičilo Tajanija

Ministrstvo: Poskusi enostranske interpretacije niso v duhu EU-ja
Zunanje ministrstvo je opozorilo, da so se ob italijanskem "zaznamovanju dneva spomina" pojavili "poskusi enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na prostoru Slovenije in Italije", ki niso v duhu evropskih vrednot. Ministrstvo v izjavi za javnost sicer ni navedlo nobenega posebnega dogodka ali govorca v nedeljskem zaznamovanju italijanskega dneva spomina, je pa poudarilo "pomen spoštovanja spomina na tragične dogodke vojnega in povojnega obdobja".

"Poklon žrtvam je temeljno civilizacijsko dejanje, ki je neločljivo povezano z vrednotami sprave in sožitja med narodi. Na teh vrednotah temelji tudi Evropska unija, ki je nastala s ciljem, da se nikoli več ne ponovijo strahote obeh svetovnih vojn in totalitarnih režimov 20. stoletja," so zapisali na MZZ-ju in poudarili, da so "izjave v smeri zgodovinskega revizionizma, v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, določenimi s Helsinško sklepno listino o varnosti in sodelovanju v Evropi". Zunanje ministrstvo je poudarilo tudi, da bi moralo biti ustrezno izhodišče za razumevanje dogodkov vojnega in povojnega obdobja skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 iz leta 2000.

Borut Pahor je v pismu italijanskemu predsedniku poudaril, da sta v zadnjih letih navezala odlične osebne stike. Foto: BoBo

Pahor pisal Mattarelliju
Predsednik republike Borut Pahor je danes italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli poslal pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost v povezavi z "nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje". Ni prvič, da z italijanske državne ravni slišimo zgodovinske ocene in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost, je v pismu zapisal predsednik republike. "Vendar se mi zdi pomembno opozoriti, da se prvič na slabše spreminja evropski kontekst sožitja in enotnosti, v katerem postajajo take ocene in stališča še posebej skrb vzbujajoča," je zapisal in Mattarello pozval na pozoren razmislek.

"Čas pred drugo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej je bil tragičen čas 20. stoletja. Močno je prizadel tudi slovensko-italijanske odnose, fašizem neposredno Primorce. Zato smo v Sloveniji v luči vseevropske sprave in skupne evropske prihodnosti leta 2000 pozdravili sprejem končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija," je zapisal Pahor.

Predsednik države, kot je zapisal, z obžalovanjem ugotavlja, da so ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane: "Zato vas po tej poti prosim, da storite vse, kar je v vaši moči, da se odnos do tega poročila spremeni in ugotovitve upošteva."

Premier Šarec se je odzval na družbenem omrežju Twitter. Foto: Reuters

Šarec: Fašizem je imel za cilj uničenje slovenskega naroda
Slovenski premier Marjan Šarec pa je v današnjem odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo "in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda". Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. "Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU-funkcionarjev," je dodal.

Na Twitterju sta izjave v Bazovici in širjenje fašizma v Italiji ostro obsodila tudi predsednik DZ-ja Dejan Židan in predsednika odbora za zunanjo politiko v DZ-ju Matjaž Nemec, oba iz SD-ja. Kot je zapisal Židan, se v zadnjih dneh spoprijemamo z izjavami visokih predstavnikov italijanskih oblasti in predsednika Evropskega parlamenta Tajanija, ki vnašajo nemir. "Pozivam vse, ki želijo krepiti dobre medsosedske odnose in sožitje narodov v EU-ju, da se vzdržijo izjav, ki razburjajo javnost," je zapisal. Ob tem je pozval predstavnike oblasti, da ne izvajajo revizije zgodovine na način, ki je v nasprotju z ugotovitvami mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. Nemec pa je na Twitterju med drugim zapisal, da se fašizem v Italiji širi.

Evropski poslanec Ivo Vajgl je Tajaniju pisal že prejšnji teden zaradi razstave Vzhodna meja v Evropskem parlamentu. Foto: EPA
Ostri odzivi tudi na Hrvaškem
Na Hrvaškem so danes ostro kritizirali izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija. Hrvaški premier Andrej Plenković je ostro obsodil Tajanijevo izjavo. Potrdil je, da sta danes s predsednikom Evropskega parlamenta govorila po telefonu. Kot je dejal, mu je povedal, da je bila njegova izjava napačna in neprimerna.
Tajanijevo izjavo je ostro obsodila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Meni, da so "zgodovinski revizionizem in iredentizem absolutno nesprejemljivi" ter da "temelji Evropske unije in njenih institucij nimajo podlage na takšnih vrednotah", so sporočili iz urada hrvaške predsednice. "Odločno zavračam in obsojam poskuse spremembe zgodovine in posege po hrvaškem ozemlju. O tem bom obvestila italijanske in institucije Evropske unije," so navedli izjavo Grabar-Kitarovićeve.
Podpredsednik hrvaškega sabora in namestnik predsednika vladajoče hrvaške stranke HDZ Milijan Brkić je izjavil, da hrvaški narod zelo dobro pozna zgodovino. "Bog ne daj, da bi Italija skrbela za Dalmacijo in Istro, kot so fašisti skrbeli za hrvaški narod v Dalmaciji in Istri," je Brkićevo izjavo povzela regionalna televizija N1 na svoji spletni strani. Kot je poudaril, hrvaški veterani in narod ne bodo dovolili izvajanja takšnih idej na Hrvaškem.

SD poziva Tajanija k odstopu
Evropska poslanka Tanja Fajon, prav tako iz SD-ja, je izjave Tajanija označila za neverjetne. Pri tem je obsodila revizionizem, ki prihaja od nekoga, ki se ima "za pravega evropskega voditelja". Fajonova je danes zaskrbljenost glede uporabe jezika revizionizma, ki si ga je Tajani privoščil v nedeljskem govoru, izrazila tudi v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega parlamenta, so sporočili iz njene pisarne. Po mnenju Fajonove si Tajani kot predsednik Evropskega parlamenta in eden najvišjih funkcionarjev EU-ja tega nikakor ne bi smel privoščiti. "Nedopustno je, da si predsednik Evropskega parlamenta, ki je svojo kampanjo gradil ravno na sloganu 'predsednik vseh državljanov EU-ja', dovoli potvarjanje zgodovine in neupoštevanje vseh njenih aspektov," je navedla Fajonova.

V SD-ju so po sestanku vodstva stranke prek Tanje Fajon Tajanija pozvali k odstopu, saj je izgubil vso verodostojnost za vodenje tako pomembne institucije v Evropi, so zapisali v sporočilu za javnost.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) pa je sporočil, da "izjave Tajanija in Salvinija pomenijo nesramen izziv resnici in dokončno obračanje hrbta načelom sprave in dobrega sosedstva, na katerih temelji postnacistična in postfašistična Evropa". Vajgl je sicer že prejšnji teden Tajaniju pisal zaradi razstave z naslovom Vzhodna meja v prostorih Evropskega parlamenta, ki naj bi spomnila na italijanske žrtve med- in povojnega nasilja, ne pa tudi na žrtve fašizma. Izrazil je ogorčenje nad razstavo, ki jo je pripravilo Nacionalno združenje Furlanija - Julijska krajina in Dalmacija v sodelovanju z anonimnim članom Evropskega parlamenta.

"Izjavi Salvinija in Tajanija sta ne samo neprimerni, ampak vredni obsodbe in v nasprotju z evropskimi vrednotami, na katere večkrat opozarja prav Tajani sam, ko v vlogi predsednika nagovarja Evropski parlament," pa je v odzivu ocenil evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni). Ob tem se je vprašal, kam pluje ta "vedno manj prikriti fašizem, ki neizogibno gradi zidove in ruši mostove sožitja in sodelovanja". "Očitno sta Salvini in Tajani preskočila učno uro iz zgodovine in jo poskušata pisati znova," je sklenil Šoltes.

Janez Janša je Šarcu očital, da potvarja zgodovino. Foto: BoBo

Janša: Ena skrajnost hrani drugo
Na nedeljske izjave so se ostro odzvali tudi v stranki Levica, kjer so zapisali, da "gre za nevarno potvarjanje zgodovine in relativizacijo dogodkov fašističnega dvajsetletja (ventennio fascista), ki so močno in krvavo zaznamovali naše kraje". Vlado so pozvali, da se ostro in neomajno javno postavi v bran pravicam italijanskih Slovencev, da nemudoma javno obsodi ponoven pojav mazaških akcij proti Slovencem v Italiji in s protestno noto na to opozori italijansko vlado. Pozvali so jo še, naj javno obsodi revizionizem in relativizacijo zgodovinskih dogodkov, predvsem glede na govora Salvinija in Tajanija ob dnevu spomina, ter na to opozori italijansko vlado s protestno noto.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je v odzivu na izjave premierja Šarca zatrdil, da "zgodovino potvarja" on. "Je očiten primer, ko ena skrajnost hrani drugo. Fašizem je bil dejstvo, njegovi okrutni zločini razkrinkani. Mussolinija so Italijani sami obesili. Slovenski komunisti pa so v nekaj mesecih pobili več Slovencev kot fašisti v 20 letih," je poudaril.

Nedeljske slovesnosti ob dnevu spomina v Bazovici so se udeležili tudi številni pripadniki združenj ezulov in predstavniki krajevnih oblasti, od predsednika deželne vlade FJK Massimiliana Fedrige do tržaškega župana Roberta Dipiazze in več tržaških poslancev. Med udeleženci je bilo kakih 400 dijakov raznih šol iz FJK in drugih krajev v Italiji ter 800 pripadnikov združenja vojaškega rodu alpincev. Skupaj se je po navedbah spletnega portala TriestePrima zbralo približno tri tisoč ljudi.

Vrh politike razburjen zaradi Bazovice. Tajani se je opravičil