Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA
Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA

Predsednik republike Borut Pahor in kosovska predsednica Vjosa Osmani-Sadriu sta potrdila dobre odnose med državama in poudarila, da si takšnih odnosov želita tudi v prihodnje.

Ob vojni v Ukrajini je Pahor znova pozval k mirnemu reševanju sporov, s poudarkom na Zahodnem Balkanu, pri čemer je opozoril, da bi morebitna ohladitev zanimanja EU-ja za to regijo lahko spodbudila "stare sile" v njej, kar bi utegnilo spodbuditi nemir. Oba sta se strinjala, da morajo vsi voditelji na Zahodnem Balkanu narediti vse, kar je v njihovi moči, da težave rešujejo mirno, da učvrstijo vero ljudi, da je evropska perspektiva dosegljiva in da Bruselj s tem pripravijo do tega, da tej regiji izkaže zasluženo pozornost.

"Kolikor smo lahko do neke mere zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih ima vojna v Ukrajini na geopolitični položaj v regiji, toliko moramo zdaj kot odgovorni voditelji storiti, da pravzaprav damo drugačno, evropsko, evroatlantsko perspektivo tej regiji. Te možnosti so," je dejal Pahor in dodal, da se bo treba potruditi in ob tem pokazati veliko potrpežljivosti in modrosti.

"Slovenija je izjemen primer tega, kar se lahko doseže skozi gospodarski napredek in evroatlantske integracije," pa je dejala Osmani in dodala, da je Kosovo prav zaradi tega Slovenijo zaprosilo za pomoč in podporo pri doseganju svoje evropske poti, kot tudi pri vizumski liberalizaciji za prebivalce Kosova.

Kosovska predsednica se je tudi osebno zahvalila Pahorju za njegovo vztrajno podporo Kosovu in tudi sama jasno obsodila rusko agresijo na Ukrajino. Kot je povedala, je ta vojna združila Evropo in utrdila most med demokratičnimi narodi, kot sta Slovenija in Kosovo, da se ti še tesneje povezujejo. Napovedala je tudi, da bo v imenu vseh prebivalcev Kosova, odlikovala Slovensko vojsko za njene zasluge v mirovnih operacijah na Kosovu.

Glede dialoga med Prištino in Beogradom je kosovska predsednica dejala, da pogovori nenehno potekajo in da je bil določen napredek dosežen, pri čemer je navedla področje energetike in se Pahorju zahvalila za posredniško vlogo. Voditelji pobude Brdo-Brioni se bodo namreč znova sestali 12. septembra na Brdu pri Kranju.

Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA
Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA

"Želimo si, da bi se okrepil dialog med Prištino in Beogradom. Slovenija, ki je prijateljica z obema državama, si želi, da bi bil ta dialog iskren, da bi dal rezultate, ne samo s sporazumi, ampak tudi z njihovo uveljavitvijo, da bi se obudilo tisto upanje, ne le na Kosovu in v Srbiji, ampak na celotnem Zahodnem Balkanu, da je mogoče po mirni poti rešiti še tako zahtevna vprašanja," je dejal slovenski predsednik in pri tem poudaril, da podpira voljo obeh strani, da se uredi vprašanje iz časa vojne pogrešanih oseb, ki je po njegovem mnenju pomembno tako simbolno kot tudi povsem stvarno. Prav zaradi tega je po njegovi oceni ključno, da se akterji obeh vpletenih strani vzdržijo vseh izjav in ravnanj, ki bi lahko porušili medsebojno zaupanje.

Pahor: Dejstvo, da Evropska unija ne želi ali ne zna močneje priti na Zahodni Balkan, bo imelo posledice

Pahor je sicer v intervjuju za srbski časopis Politika ocenil, da se prav zdaj in prav v teh razmerah odloča o geopolitični usodi Zahodnega Balkana za nadaljnjih deset ali petnajst let. "Na tem prostoru se bodo učvrstile Rusija, Kitajska, Turčija in Zalivske države. Tega EU-ju nikakor ne uspe spregledati," je opozoril in komentiral tudi rezultate nedavnih vrhov EU-ja ter Nata in izrazil razočaranje nad odločitvijo Evropskega sveta, da Bosni in Hercegovini ne podeli statusa kandidatke za članstvo v EU-ju.

"Dobro je, da je zaradi slovenske pobude BiH sicer dobil pozornost v zaključnem dokumentu," je dejal Pahor, obenem pa obžaloval, da Evropski svet vztraja pri izpolnjevanju pogojev. "To lahko pomeni, da se bo nadaljeval začaran krog, iz katerega BiH ne bo izstopil, težave pa se bodo kopičile," je pojasnil in ocenil tudi zunanjepolitično delovanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Ta se zavzema za to, da Srbija postane članica EU-ja, po drugi strani pa z Unijo ne uskladi svoje zunanje politike, kamor spada tudi uvedba sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

"Srbiji ni lahko. Vidim, da se moj prijatelj Vučić ne more popolnoma zanesti na evropsko prihodnost Srbije, zato se trudi ohranjati strateške odnose na vse strani. To pa je ob trenutnih geopolitičnih delitvah vse težje in težje," je dejal Pahor in izrazil željo, da se Srbija čim prej pridruži EU-ju, in dodal, da spoštuje odločitev Srbije, da ne želi pripadati zvezi Nato: "Vojaška nevtralnost ni ovira, tudi v EU-ju imamo nevtralne države. Dejstvo pa je, da ima EU skupno zunanjo in varnostno politiko, za katero želimo, da postane učinkovitejša, prvi pogoj za to pa je enotnost njenih članic."

Foto: Twitter/MORS
Foto: Twitter/MORS

Odlikovanje Slovenski vojski

Kosovska predsednica je tudi Slovenski vojski podelila predsedniško vojaško medaljo, ki jo je sprejel namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Roman Urbanč. Poudarila je, da je vez med Kosovom in Slovenijo zelo posebna, zlasti od leta 2000, ko je kot del mirovne operacije na Kosovu začel delovati prvi kontingent Slovenske vojske.

"Hvaležni smo za vaš prispevek k miru in stabilnosti. Z nami ste bili v nekaterih zelo težkih časih, vključno z izgradnjo naše države," je povedala predsednica in se v imenu prebivalcev Kosova zahvalila za prispevek Slovenije, pogum in humani duh Slovenske vojske.

Kot je dejala, ima Slovenija v zgodovini Kosova zelo posebno mesto in opozorila, da bosta nadaljevanje in krepitev obrambno-vojaškega sodelovanja med republikama zelo dobrodošla in potrebna zaradi trenutnih razmer v Evropi in širše, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Ob podelitvi medalj je Šarec dejal, da je Slovenija zelo ponosna na svoj prispevek k varnosti Kosova in k regionalni varnosti. Medalja, ki jo je predsednica podelila Slovenski vojski po 22 letih njenega delovanja na Kosovu, je znak priznanja našim naporom od Kosova, je dejal minister Marjan Šarec in dodal, da Slovenija ostaja zavezana k varnosti Kosova in celotne regije Zahodnega Balkana.