Predsednik republike Borut Pahor in ukrajinski predsednik Peter Porošenko sta v Kijevu potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za mirno reševanje krize na vzhodu Ukrajine.

V pogovorih sta se zavzela, da je treba izkoristiti priložnosti za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine. Predsednika sta po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi spregovorila o evroatlantskih težnjah Ukrajine in o reformnem procesu na njeni poti približevanja standardom Evropske unije in zveze Nato.

Pahor je izrazil podporo Slovenije ukrajinskim reformnim prizadevanjem in krepitvi sodelovanja z Ukrajino v okviru evropske sosedske politike Vzhodnega partnerstva. Predsednika sta se strinjala, da bo približevanje Ukrajine EU-ju dalo nov zagon tudi sodelovanju med Slovenijo in Ukrajino.

Porošenko je v predstavitvi razmer na vzhodu Ukrajine izpostavil potrebo po izvedbi dogovora iz Minska kot edine poti za trajen mir. Pri tem je poudaril, da je pomembna enotnost EU-ja pri podpori Ukrajini in njeni evropski prihodnosti.

Pahor je ponovil slovensko stališče, da je ruska priključitev Krima kršitev mednarodnega prava. Poudaril je, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja.

Porošenko se mu je izrecno zahvalil za tako stališče in vztrajanje Slovenije pri načelnosti. Prvi korak mirnega reševanja položaja je lahko napotitev mirovne misije Združenih narodov v vzhodno Ukrajino, meni Pahor.

Humanitarna pomoč Ukrajini
Porošenko se je Sloveniji zahvalil tudi za humanitarno pomoč Ukrajini, še posebej za izvajanje programov zdravstvene rehabilitacije otrok. V kratkem naj bi v Slovenijo s pomočjo Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF prišlo 80 ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik se je zahvalil za dosedanjo pomoč ITF-ju tudi pri odstranjevanju min v Ukrajini.

Delegaciji sta si izmenjali tudi stališča o možnostih sodelovanja v Svetu ZN-a za človekove pravice, ki mu letos predseduje Slovenija.

Porošenko hvalil gospodarske vezi
Posebno pozornost sta predsednika posvetila tudi dvostranskim odnosom ter krepitvi političnih in gospodarskih vezi. Porošenko je izrazil hvaležnost za Pahorjev prispevek h krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Spomnil je na izjavo, ki sta jo s predsednikom Pahorjem podpisala ob njegovem uradnem obisku v Ljubljani leta 2016, in izrazil zadovoljstvo, ker ni ostala le pri podpisu, ampak se dejavno uresničuje.

Posebej je Porošenko omenil vzpostavitev redne letalske povezave med obema prestolnicama, ki se kaže kot zelo priljubljena in tudi zelo pomembna, zdaj ko so Ukrajinci z vizumsko liberalizacijo dobili dostop do držav EU-ja.

Izrazil je še zadovoljstvo, ker se zanimanje slovenskih podjetij za ukrajinski trg povečuje. Porošenko je po poročanju Kyiv Posta pozdravil, da se je trgovanje med državama lani povečalo za 31 odstotkov.

Med letoma 2013 in 2015 je blagovna menjava med državama upadla skoraj za polovico, odtlej pa se znova povečuje. V letu 2017 je znašala 175,5 milijona evrov. Večino, skoraj 144 milijonov evrov, predstavlja izvoz, uvoza pa je bilo za 31,7 milijona evrov.

Sodelovanje med Ukrajino in Slovenijo poteka tudi na kulturnem, znanstvenem in humanitarnem področju, namen današnjega srečanja pa je po Porošenkovih besedah dati temu sodelovanju dodaten zagon. Predsednika sta se strinjala, da sta Slovenija in Ukrajina dobri prijateljici, ki lahko računata druga na drugo in vedno uresničita medsebojne dogovore.

V tem okviru je Pahor ukrajinskemu gostitelju podaril tudi ukrajinsko-slovenski/slovensko-ukrajinski slovar. Oba naroda namreč povezujejo tudi prizadevanja za osamosvojitev in za uveljavitev pravice do enakopravne rabe materinščine v javnosti v zgodovini.

Spomenik slovenskim žrtvam prve svetovne vojne
Predsednika sta napovedala tudi skorajšnje odkritje spomenika slovenskim žrtvam prve svetovne vojne v Ukrajini. Obrambna ministra obeh držav bosta tako konec maja v Lvovu v kontekstu stote obletnice prve svetovne vojne odkrila spomenik, ki bo spominjal na številne Slovence, ki so padli na galicijski fronti na območju današnje Ukrajine. Na tem območju naj bi umrlo več kot 15.000 Slovencev.

Uradni obisk v Ukrajini je sicer predsednik Pahor pričel s položitvijo venca pred spomenik neznanemu vojaku. V počastitev spomina na veliko lakoto ukrajinskega ljudstva v letih 1932 in 1933, za katero je odgovorna Sovjetska zveza, je predsednik položil cvetje pred spomenik žrtvam gladomora in si ogledal muzej o tem zločinu proti Ukrajincem. Pietetni del obiska se je zaključil s prižigom sveč pred spomenik revoluciji dostojanstva.

Znanstveno in tehnološko sodelovanje
Ob robu predsednikovega obiska je državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič podpisal memorandum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju na področju geodezije, kartografije, katastra in upravljanja zemljišč med Geodetsko upravo RS-ja in Državno službo Ukrajine za geodezijo, kartografijo in kataster.