Foto: Televizija Slovenija

Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil predsednik republike Borut Pahor. Teme pogovora so bile: zavrnjen predlog za sklic sveta za nacionalno varnost, dogajanje na ustavnem sodišču, razpis za novega vodjo KPK-ja, spreminjanju volilne zakonodaje ter politične stabilnosti ob manjšinski vladi.

Predsednik republike Pahor je med drugim pojasnil svojo odločitev, da je predsedniku vlade Marjanu Šarcu zaradi napetosti med Sovo in njenimi parlamentarnimi nadzorniki Knovsom, svetoval sklic sveta za nacionalno varnost, kar je Šarec zavrnil.

"V dialogu bi lahko razčistili kakšno pomembno stvar, ki bi omogočila, da bi obveščevalna služba delala svoje delo in bi se nad njo vršil demokratični nadzor brez napetosti, ki smo jim priča," je dejal Pahor in dodal, da spoštuje in upošteva premierjevo odločitev.

"Vedno bom zagovarjal demokratični nadzor nad obveščevalno službo. Kot predsednik republike pa popolnoma razumem vlogo, ki jo ima obveščevalna služba, tako za zagotavljanje nacionalne varnosti kot naših interesov. Oba subjekta morata opravljati svoje delo in med njima je prišlo do napetosti," je dejal. Sam pa meni, da bi lahko na svetu za nacionalno varnost odpravili vse zadrege, ki so se pojavile.

"Samo končno poročilo koristi Sloveniji, ker ugotavlja, da ni bilo nobenih navodil države glede sodelovanja med arbitrom in agentko. Ker lahko sosednja država ali tretja oseba vzame iz poročila le tisto, kar ji koristi, v tem smislu poročilo Sloveniji ni koristilo," je poročilo Knovsa o arbitraži komentiral Pahor.

Predsednik republike je tudi pojasnil, da glede sporov med ustavnimi sodniki ne želi s svojimi izjavami posegati v njegovo avtonomijo. "Če znajo reševati najbolj usodna ustavnopravna vprašanja, bodo znali tudi sami, brez naše pomoči, rešiti nekatere spore, ki se pojavljajo pri njihovem delu," meni.

Med večjimi izzivi, ki ga čakajo v prihodnjem letu, je tudi imenovanje novega vodstva KPK-ja. To pa se dogaja v času, ko je v razpravi novela zakona o KPK-ju. "Želim si, da bi KPK-a opravičil visoka pričakovanja, ki jih ima javnost. Smo ena redkih držav, ki ima takšno komisijo in nimamo veliko vzorov po svetu. Vendar imamo to komisijo, ki opravlja pomembne naloge. Z novim zakonom naj bi postale še bolj jasne in pristojnosti bolj jasno začrtane. Želim si, da bi dobro izbral," je našteval Pahor.

Foto: Televizija Slovenija

Sprememba volilnega sistema bo prinesla olajšanje

"Za strateško najpomembnejše vprašanje Slovenije ta hip", pa je označil spremembe volilne zakonodaje. "Do konca prihodnjega leta smo dolžni uveljaviti odločbo ustavnega sodišča. Tega dela smo se vsi lotili takoj in prišli zelo daleč. Za kratek suspenz med sedmim in osmim krogom pogajanj sem se odločil, ker je vse kazalo, da v tem krogu ne bo nobenega napredka. Ena od političnih strank me je opozorila, da ne želi sodelovati na pogajanjih, ki ne bodo prinesla napredka," je dejal in pojasnil, da je pozval, da se preveri, ali bi predlog uvedbe državnozborskih volitev po podobnem sistemu, ki velja na volitvah za evropske poslance, dobil potrebnih 60 glasov v DZ-ju. Če bi se izkazalo, da takšne podpore ni, se bo treba potruditi na drugi poti, da bi spremenili meje okrajev, pravi.

"Vsi iščemo rešitve, vendar je to težko in zahtevno vprašanje. Legalne in legitimne volitve niso vse v demokraciji, vendar brez njih ni demokracije," je opisal predsednik republike.

Pahor je na koncu spregovoril tudi o sodelovanju s Šarčevo manjšinsko vlado. Povedal, je da je njegova "filozofija predsedovanja", da sodeluje z vlado. Sedem let njegovega predsedovanja pa po njegovem mnenju kaže, da je z vsemi vladami sodeloval enako.

"Zelo veliko mi je do politične stabilnosti in vem, da ni lahko manjšinski vladi, zlasti, ker je iz petih strank. Moramo upoštevati, da je manjšinski vladi toliko lažje, če ima neko jasno vizijo, kaj želi spremeniti, kaj želi doseči. Potem tudi v teh zahtevnih okoliščinah lažje doseže neke rezultate," še meni predsednik republike Borut Pahor.

Politično s Tanjo Gobec