V Sloveniji sicer živi približno 12 tisoč Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Foto: BoBo
V Sloveniji sicer živi približno 12 tisoč Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Foto: BoBo

Romska skupnost v Sloveniji si želi, da bi rešili čisto osnovna vprašanja, kot je dostop do pitne vode in elektrike. Opozarjajo pa tudi na področje šolanja in zaposlovanja. Na že desetletja trajajoče nerešene težave glede vključevanja romske skupnosti v slovensko družbo je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. "V osnovnih šolah prihaja do kritičnih težav, zaradi katerih pripadniki romske skupnosti ne dosežejo niti osnovne izobrazbe, posledično pa se spopadajo z velikimi težavami na trgu dela, vendar še vedno ni podatkov o obiskovanju in uspešnosti romskih otrok v osnovnih šolah," je v sporočilu za javnost opozoril Svetina.

Institucija varuha že leta poziva k sprejetju ustrezne pravne podlage, ki bo omogočala zbiranje razčlenjenih (osebnih) podatkov glede na posamezne osebne okoliščine za namen izvajanja posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti. Ni jasno, koliko pripadnikov romske skupnosti je na podlagi sprejetih ukrepov v posameznem letu uredilo dostop do vode, elektrike in sanitarij, koliko jih je vpisanih v vrtce, zlasti pa v osnovne in srednje šole, kakšna je njihova uspešnost pri šolanju in za koliko se je izboljšala glede na preteklo leto, niti koliko pripadnikov romske skupnosti je zaradi vladnih ukrepov našlo zaposlitev in kolikšna je stopnja brezposelnosti med njimi.

Letos so v ospredju tudi pozivi za izboljšanje položaja žensk v romski skupnosti. Njihov družbeni položaj namreč skozi leta ni kaj dosti spremenil. Foto: BoBo
Letos so v ospredju tudi pozivi za izboljšanje položaja žensk v romski skupnosti. Njihov družbeni položaj namreč skozi leta ni kaj dosti spremenil. Foto: BoBo

Na to je varuh ponovno opozoril med strokovnim usklajevanjem novega predloga zakona o varstvu osebnih podatkov. "Zastavlja se vprašanje, ali ni morda ravno odsotnost podatkov o dejanskem stanju in družbenih okoliščinah pripadnikov romske skupnosti in s tem povezano zatiskanje oči pred diskriminacijo eden izmed razlogov za nezadosten napredek pri njihovem vključevanju v slovensko družbo," poudarja varuh. Meni, da bi bilo zagristi v ta "oreh" in najti rešitev, kako vendarle ob varovanju osebnih podatkov imeti podatkovno sliko o tem, kakšen je napredek pri prizadevanjih države glede vključevanja romske skupnosti, pa tudi drugih družbenih skupin.

Varuh opozarja tudi, da še vedno ni ustreznih pravnih podlag, ki bi pripadnikom romske skupnosti iz nezakonitih naselij zagotovile dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Odgovorne poziva, da vendarle najdejo ustrezne rešitve. Varuh bo tudi skrbno nadzoroval rezultate nedavno sprejete zakonodajne rešitve glede pogojevanja izplačila socialne pomoči in otroškega dodatka z obiskovanjem šole in v primeru izraženih kršitev ukrepal. Ob tej priložnosti še poziva ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da izpolni obljubo in sistemizira delovno mesto romskega pomočnika, kar je napovedalo za to šolsko leto. Institut romskega pomočnika je namreč izjemnega pomena pri uresničevanju pravic romskih otrok.

Borut Pahor med nagovorom. Foto: Twitter Borut Pahor
Borut Pahor med nagovorom. Foto: Twitter Borut Pahor

Pahor: Enake pravice in dolžnosti veljajo za vse

Za vse nas veljajo enake pravice, iz katerih izhajajo tudi enake dolžnosti in odgovornosti, je na osrednji prireditvi od svetovnem dnevu Romov v Murski Soboti dejal predsednik Borut Pahor.
Ob tem je Romom slovenski predsednik zaželel, da bo njihova prihodnost v Sloveniji in širše svetla prihodnost, z več povezovanja, spoštovanja in vključenosti.

Pahor je Romom čestital ob prazniku, ki je po njegovih besedah vsakič pomembna priložnost, da se tudi v Sloveniji vedno znova spomnimo in zavedamo bogate kulture in identitete blizu 12 tisoč pripadnikov romske skupnosti, ki že leta živijo med nami.

"Živimo v eni državi, v naši skupni domovini, v kateri moramo skrbeti eden za drugega, se spoštovati, ceniti tako skupne vrednote kot različnosti, ki nas kot multikulturno družbo bogatijo," je poudaril Pahor. Dodal je, da je prav v času, ko smo priča celo vojnim grozotam, jasno, da mir, sožitje in strpnost ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno, ampak si je treba za to prizadevati.

Pomembno je, da spoštujemo temeljne vrednote, ki so nam skupne, na katerih je zgrajena naša domovina, naša država, naša širša skupna evropska domovina, na vseh naših demokratičnih tradicijah, na varovanju človekovih pravic, vladavini prava, na mirnem reševanju sporov, predvsem pa medsebojnem spoštovanju, strpnosti in sožitju, je povedal slavnostni govornik in častni pokrovitelj prireditve.

Spoštovanje vseh teh vrednot se po njegovem mnenju najbolje pokaže pri naših medsebojnih, čisto človeških odnosih, na ravni države, družbe kot celote, tudi v sodelovanju s pripadniki etničnih manjšin, kot je romska skupnost.

Pahor je še opozoril, da kljub nekaterim pozitivnim premikom ni storjenega dovolj, da bi se ključni problemi Romov reševali hitreje. Ob tem upa, da bo pričakovanja Romov upravičila posebna vladna delovna skupina za obravnavo romske problematike, kjer naj bi sprejemali jasne operativne sklepe in predloge za ukrepe na državni ravni, s katerimi bi odpravljali probleme Romov.

Pahor je enoti Vrtca Murska Sobota Romano na Pušči ob 60-letnici delovanja izročil posebno zahvalno listino. Prejel jo je tudi Darko Rudaš ob 20. obletnici uveljavitve instituta romskega svetnika v občinskih in mestnih svetih za dolgoletna vztrajna prizadevanja pri uveljavljanju položaja romskih svetnikov in za izjemen osebni prispevek k razvoju romske skupnosti. Za omenjene dosežke je obema plaketo Zveze Romov Slovenije podelil tudi predsednik zveze Jožek Horvat Muc.

V programu so nastopili malčki iz vrtca Romano, Romanu glasu, Nina in prijatelji, Erina in Kristjan Ilič, Jana in Matias, XY Band Karavan familija in plesalci Varidance iz Madžarske.

Na osrednji prireditvi Zveze Romov v Murski Soboti. Foto: Twitter Borut Pahor
Na osrednji prireditvi Zveze Romov v Murski Soboti. Foto: Twitter Borut Pahor

Vloga žensk v romski skupnosti večinoma še vedno omejena na gospodinjstvo

Ob letošnjem dnevu so v ospredju tudi pozivi za izboljšanje položaja žensk v romski skupnosti. Družbeni položaj Rominj se skozi leta ni kaj dosti spremenil. Še vedno je njihova vloga večinoma tradicionalno omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, pred svetovnim dnevom Romov opozarja predsednica društva za povezovanje romskih žensk Loli Luludi Amanda Fetahi. O vplivu pandemije covida-19 na romsko skupnost, predvsem na Rominje, bo tekla beseda tudi na dogodku v organizaciji Društva Loli Luludi in mariborskega združenja Epeka.

Osrednjo prireditev pa Zveza Romov Slovenije pripravlja v murskosoboški gledališki dvorani Park, kjer bo slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor, ki bo vročil zahvalo Vrtcu Murska Sobota, enoti Romano na Pušči ob 60-letnici delovanja. Zahvalo bo vročil tudi Darku Rudašu ob 20. obletnici uveljavitve instituta romskega svetnika v občinskih in mestnih svetih za dolgoletna vztrajna prizadevanja pri uveljavljanju položaja romskih svetnikov in za izjemen osebni prispevek k razvoju romske skupnosti.

Romski skupnosti je za njihov praznik čestitalo tudi ministrstvo za kulturo. "V današnji družbi, ki je izpostavljen različnim izzivom, je še toliko bolj pomembna skrb za kulturno bogastvo vseh, ki živijo na območju Slovenije ter integracija posameznikov v družbo in njihovo aktivno vključevanje v kulturno udejstvovanje," so zapisali. Spoštovanje etnične, kulturne in jezikovne identitete vsakega posameznika je po njihovih navedbah vrlina demokratične družbe in pogoj za ustvarjanje ozračja strpnosti in duhovnega bogatenja družbe.

"Veseli nas, da v Sloveniji deluje veliko nevladnih organizacij, ki skrbijo za družbeni položaj Romov in Rominj, za živost, razvoj in promocijo njihove kulture, jezika in identitete," so navedli. napovedali so, da bo ministrstvo tudi v prihodnje ustvarjalo pogoje, da pripadniki romske skupnosti lahko izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo identiteto in kulturo.

V Sloveniji živi približno 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Datum svetovnega dne Romov so izbrali na prvem svetovnem kongresu Romov, ki je potekal od 4. do 8. aprila 1971 v Londonu.

Predstavniki EU-ja poudarili, da so Romi tudi med begunci

Pred svetovnim dnevom Romov so podpredsednica, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova, evropska komisarka za enakost Helena Dalli ter evropski komisar za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi v skupni izjavi med drugim poudarili, da "smo letos priča vrnitvi vojne v Evropi, zato mednarodni dan Romov praznujemo v duhu večje solidarnosti". Od milijonov ljudi, ki iščejo zatočišče v EU-ju, je tudi 100 tisoč Romov, so zapisali.

Datum svetovnega dne Romov je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov, ki je potekal od 4. do 8. aprila 1971 v Londonu.