Predsednik Pahor je v pogovoru z Rosvito Pesek v Odmevih komentiral ukrepe vlade za zajezitev širjenja epidemije novega koronavirusa. Kot je dejal, meni, da so ukrepi primerni, ob tem je izrekel tudi pohvalo opoziciji, ki ima "svoje mnenje in kritike, a to dela na izjemno odgovoren način".

V četrtek bo potekalo izredno srečanje Pahorja s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem, predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Kot je pojasnil Pahor, pričakuje, da bodo prestavili ukrepanje vlade pri sanaciji posledice pandemije v višjo prestavo. Odgovarjal je tudi na vprašanje, zakaj podpira uveljavitev 37a člena, ki vojski omogoča izredna pooblastila pri varovanju meje.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Pozdravljeni, gospod predsednik. Če začneva pri državljankah in državljanih – spoštujemo opozorila slovenskega zdravstva, držimo se odlokov vlade. Po besedah ministra Hojsa je od prijavljenih kršitev samo dva odstotka bilo upravičenih. Smo torej državljani svojo nalogo opravili?

Z odliko. Kot predsednik republike sem ponosen na domovino in naše ljudi, kako smo se v teh resnih, zahtevnih razmerah odzvali na priporočila in navodila pristojnih oblasti in služb.

Veteran ste v slovenski politiki in veste, da že najmanj desetletje govorimo, kako slovensko zdravstvo potrebuje reformo. Ampak če pogledamo sedanje podatke, pripravljenost, zavzetost, število obolelih, tudi število žrtev, podatki niso tako slabi, Rekli bomo lahko: celo boljši od soseske. Kako v teh časih ocenjujete slovensko zdravstvo?

Mislim, da gre najprej in najbolj za to, da se v teh težkih razmerah zdravstvo izkazuje na najboljši mogoč način, zahvala gre zdravstvenemu osebju. Drugič, splošno ukrepanje oblasti se mi zdi primerno, znotraj tega okvira. Zlasti, to želim reči z veliko hvaležnostjo, ukrepanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenega sistema kot celote. Uspelo nam je namreč, njim zlasti, sploščiti to krivuljo naraščanja okužb in zbolelih do te mere, da jih naš zdravstveni sistem obvlada.

Neko pestrost demokratične razprave in kritike moramo ohraniti, ker moramo iz te krize iziti kot demokratična družba, ne pa kot družba, kjer bo občutek večine javnosti, da lahko rešujemo probleme samo, če nekdo centralno, s posebnimi pooblastili, upravlja probleme.

Borut Pahor

Ampak še vedno ne vemo, tako je govoril minister Gantar danes – govorimo o nekih pričakovanjih okuženih – vrha ne znamo napovedati. Ali menite, da so bili ukrepi v slovenskem zdravstvu sprejeti pravi čas?

Danes niti Južna Koreja niti Singapur zase ne trdita, da sta pravočasno in brez pripomb sprejela vse ukrepe. Nobena država na svetu, vključno s Kitajsko, kjer se je vse začelo, se ni odzvala takoj. Ni priročnika za podobno situacijo. To je situacija, v svetovnih razmerah, brez primere. Tudi Slovenija bi lahko morda kakšen korak naredila prej in drugače, vendar bomo lahko po bitki vsi generali. Dejstvo je, da smo ujeli še pravi vlak za tiste radikalnejše, deloma tudi čezmerne ukrepe, ki sem jih pozdravil, čeprav so se zdeli čezmerni, zato da smo, kot rečeno, sploščili to krivuljo naraščanja okužb in naraščanja obolelih. Zdravstveni sistem jih lahko danes sprejema, jih tudi primerno oskrbi. To je spodbudno, in čeprav ne znamo napovedati vrha teh ciklusov, lahko z nekim previdnim optimizmom ugotovimo, da zaradi primernega ukrepanja, čudovitega ravnanja zdravstvenih delavcev, vseh, ki so za to poklicani, danes Slovenija obvladuje razmere.

Predsednik Pahor meni, da je upoštevanje pravil glede socialne izolacije na visoki ravni. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Predsednik Pahor meni, da je upoštevanje pravil glede socialne izolacije na visoki ravni. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Novo vlado je virus pričakal tako rekoč na kljuki. Včeraj je predstavila prvi večji tako imenovani megasveženj ukrepov. Kakšen vtis ste dobili o njih?

O tem sem, poleg pogovora s predsednikom vlade, govoril tudi s svojim nekdanjim ministrom Lahovnikom, s katerim se dobro poznava. Sestava ekipe, ki svetuje vladi pri pripravi tega zakona, vzbuja naše veliko zaupanje. Prepričan sem, po tem, kolikor lahko preberem, vidim, slišim ocene, da gredo ukrepi v pravo smer. Ne govorim, da so idealni, da jih ne bo treba popravljati, sproti prilagajati. Vendar se mi zdi, da so sprejeti pravočasno, da so taki, da nikogar ne puščajo zadaj. Če bi se to izkazalo, je politična odločitev vlade, vseh, ki se tako ali drugače ukvarjamo s tem, taka, da jih bomo popravljali in prilagajali. Seveda imamo s temi ukrepi, ki so zdaj težki dve milijardi, tudi nekatere skrbi, povezane z dolgoročnim, dolgotrajnim, tudi verjetno zelo zahtevnim okrevanjem gospodarstva, znova.

Pričakujem, da bo po zdravstveni krizi nastopila neka recesija, znova v evroobmočju, v Evropi, tudi morda v svetovnem gospodarstvu, in Slovenci bomo znova pred vprašanjem, kako naj krizo rešujejo tako, da bomo vsi deležni vsaj približno enake obravnave. Zdaj v času zdravstvene krize se vsi vedemo odgovorno, vsi smo na neki način izpostavljeni nevarnostim. Po tej zdravstveni krizi bodo nastopile gospodarske in socialne okoliščine, kjer morata vlada in državni zbor z ukrepi zelo paziti, da ne bi bili ljudje obravnavani različno.

Zdaj nas zdravstveni del krize potiska v položaj, ko smo vsi enaki, in zato tudi delujemo enotno. Če bi se izkazalo, da potem z ukrepi razlikujemo med ljudmi, vzpostavljamo socialne in druge neenakosti ali pa nepravičnosti, bi to lahko privedlo do težjega, politično zahtevnejšega obravnavanja ukrepov. Temu bi se radi izognili, to imamo pred očmi od prvega dne in mislim, da je to samo dobro.

Pričakujem, da bo po zdravstveni krizi nastopila neka recesija, znova v evroobmočju, v Evropi, tudi morda globalno v svetovni ekonomiji, in Slovenci bomo znova pred vprašanjem, kako naj krizo rešujejo tako, da bomo vsi deležni vsaj približno enake obravnave.

Borut Pahor

Nekaj je gotovo – nič več ne bo, zdaj po tem koronavirusu, tako, kot je bilo. Kam bo strmoglavila gospodarska rast, ne vemo, vlada pravi: reševali bomo, sredstev je dovolj. Ampak vsi vemo, imamo 30 milijard dolga še na podlagi reševanja slovenskih bank. Ali so postavljene kakšne meje, do kam to naše zadolževanje tudi v tem času gre? Ali naj se stori vse, ne glede na ceno?

Tudi če bo sklenjen dogovor na evropski ali svetovni ravni seveda, ekonomske zakonitosti pred krizo in po njej niso nič različne. Če smo prej dolg imeli za težavo, bo dolg – in ta bo še višji – večja težava tudi po krizi. Na to moramo računati, zato je treba vse to vkalkulirati v rešitve, ki jih zdaj sprejemamo. Za zdaj se zdi, da smo zbrali na kup vse naše znanje, vse naše izkušnje in da to, kar lahko vidimo v pripravi tako imenovanega megazakona, ustreza potrebam ta hip. Naj pa ne bo nobenega presenečenja po koncu te zdravstvene krize. Sledilo bo obdobje recesije. To je verjetno skoraj neizbežno. V tem času bo treba z enako vestnostjo skrbeti za to, da nihče izmed ljudi, ne glede na različne socialne, politične in druge statuse, ne bo prikrajšan. To bo zahtevno delo, ampak ga bo treba opravljati s strpnostjo, ki je bo takrat manj, kot jo je danes. Tudi to moram poudariti, iz svojih izkušenj vem, da po tisti prvi fazi šoka nastane potem čas ukrepanja, kjer so pogledi različni, kjer so pričakovanja različna, kjer je treba z ogromno mero strpnosti in potrpežljivosti, zlasti oblasti, ravnati tako, da se bodo ljudje počutili vključeni v te ukrepe za okrevanja gospodarstva.

Nemčija namenja visoke milijarde za pomoč gospodarstvu – 750 milijard. Razmišlja celo o podržavljenju nekaterih podjetij. Verjetno ji bodo druge evropske države sledile, vi ste verjetno v stiku z evropskimi politiki. Kaj sporočajo v tem času?

Vsi se strinjamo, da zdaj države ukrepe sprejemajo po lastni presoji. Prav gotovo pogrešamo več skupnega ukrepanja, tako na ravni Evropske unije, evra, evrskega območja kot tudi na ravni Svetovne gospodarske organizacije. Morda bo čas za to potem, ko bo ta prvi zdravstveni šok, ki je prizadel ves razviti svet, mimo. Dejstvo je, da bomo morali biti iznajdljivi, da bomo morali poiskati nekatere nove, inovativne rešitve. Zame je pomembno, da tako na ravni držav kot na ravni med državami v globalnem smislu ne bi bilo takih razlik pri posledicah zdravstvene krize, socialnih in gospodarskih, da bi te proizvedle razočaranja, celo jezo, ki bi potem zmanjševala možnost politike, da upravlja te težke razmere. Zato še enkrat ponavljam, danes, ko je še čas za to, da ko bo najhujše v povezavi z zdravstveno krizo mimo, prihaja morda še bolj zahteven čas reševanja posledic samega širjenja koronavirusa in da bo pri spopadanju z gospodarskimi, socialnimi, političnimi posledicami potrebnega ogromno medsebojnega razumevanja.

Zdaj lahko v Sloveniji opazujemo čas enotnosti. Vi ste ponosni, jaz sem ponosen, da sem del te enotnosti. Narodne in politične. Ta bo trajala še nekaj časa. Verjetno bo sestavni del postopka za sprejemanje megazakona in morda še kakšnega od ukrepov v aprilu. Vendar v času, ko se bo ta najresnejši del zdravstvene krize iztekel in bodo prišla na vrsto vprašanja, kako okrevati, na domači in svetovni ravni – takrat bo čas za politično sodelovanje, takrat bo čas za medsebojno sodelovanje. Takrat bo verjetno tudi čas, ko bo nekoliko več tesnobnosti, ki ne bo povezana z nevarnostjo okužbe, ampak z nevarnostjo, da bo kdo ostal socialno prizadet in pozabljen. Takrat bo ta občutek za skupnost enako pomemben, kot je zdaj.

Marsikoga spominja ta čas na čas pred 30 leti, na čas vojne, največje tesnobe. Tudi vas?

Vendar v najlepšem smislu tistega časa, in to je enotnosti. Ko sem imel govor v decembru lanskega leta v Cankarjevem domu in sem se spominjal časa enotnosti, časa plebiscita, sem rekel, z Omanovimi besedami, da take enotnosti verjetno Slovenci ne bomo, upajmo, potrebovali nikoli več. Manj kot 30 let je minilo in jo potrebujemo danes in jo tudi izkazujemo. Mislim, da moramo biti tudi ponosni na to, da nam to uspeva. Zaradi vsega tega lažje gremo skozi te resne razmere. Jih bomo premagali, tako v zdravstvenem smislu kot v nekaj letih tudi te, ki so povezane z gospodarskimi in socialnimi razmerami. Vendar bomo tudi takrat potrebovali neke vrste enotnost, brez katere bi jo lahko Slovenija, zlasti če bo Evropa šibkejša, kot si želimo, slabše odnesla. Torej sodelovanje, sodelovanje, ko ni več rešitev v dialogu, se moramo vračati k dialogu, ni druge možnosti.

Število okuženih po svetu preseglo 450.000

Ena izmed stvari, ki zelo deli politiko, je 37a člen. Sprejeli ste oba ministra, notranjega in obrambnega, in se odločili, da podprete njegovo uveljavitev? S katerimi argumenti so vas prepričali?

Prihaja do sovpadanja dveh kriz, ena je kriza nezakonitih prehodov meje, njihovo število narašča, z izjemo kratkega obdobja v marcu, na drugi strani pa to sovpada s pandemijo v svetu, ki odpira celo vrsto vprašanj, ki zadeva tudi delo policije v različnih delih ukrepanja, tudi na meji. Da bi razbremenili njihovo delo na meji, imamo po zakonu možnost, da uveljavimo 37a člen, ki Slovenski vojski omogoči, da pri tem delu policije, torej pri varovanju meje, pomaga. Ne pri drugih nalogah v notranjosti države. Za varovanje meje pa smo to že enkrat storili in menim, da je zaradi sovpadanja teh dveh kriz to potrebno tudi zdaj.

Vendar menim, da je odločitev vlade pametna, da gre v poslanske skupine, tudi sam sem pozval ministra Hojsa, da stopi pred poslanske skupine in se z njimi posvetuje, da dobimo dvotretjinsko večino. Zelo je pomembno, da ne glede na posebne razmere ohranimo občutek za demokracijo, občutek za spoštovanje demokratičnih standardov, zaradi posebnih razmer ne moremo stornirati demokratičnih pravil. Da imajo poslanske skupine različno mnenje, je legitimno. Z argumenti moramo prepričati večino, da je to potrebno. Poskušajmo se izogibati izjavam in ravnanjem, ki bi lahko preprečili medsebojno zaupanje. Neko pestrost demokratične razprave in kritike moramo ohraniti, ker moramo iz te krize iziti kot demokratična družba, ne pa kot družba, kjer bo občutek večine javnosti, da lahko rešujemo probleme samo, če nekdo centralno, s posebnimi pooblastili, upravlja probleme. Ne. Slovenija je sposobna z ustavnimi institucijami sposobna reševati vse, tudi te najbolj zahtevne razmere.

Vsi se strinjamo, da zdaj države ukrepe sprejemajo po lastni presoji. Prav gotovo pogrešamo več skupnega ukrepanja, tako na ravni Evropske unije, evra, evrskega območja kot tudi na ravni Svetovne gospodarske organizacije.

Borut Pahor

Jutri bo izredno srečanje štirih predsednikov. Kakšen je namen jutrišnjega srečanja? Kaj predvidevate?

Kot sem govoril s predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta, pričakujem, da bomo, če smem tako reči, prestavili ukrepanje vlade pri sanaciji posledice pandemije v višjo prestavo. To se mi zdi zelo pomembno: da Slovenija zdaj ne posveča pozornosti le zmanjševanju zdravstvene krize, to, kot sem že rekel, delamo in to delamo spodbudno.

Zdaj se moramo že ukvarjati s sanacijo posledic, ki bodo sledile, zato, da bi potem vsi ljudje, zaposleni in nezaposleni, revnejši, tisti, ki živijo na robu socialnega preživetja, imeli občutek, da jih kriza ne bo pustila zadaj. Ti ukrepi so namenjeni temu, da na novo zaženemo gospodarstvo, ne vemo v celoti, kako se bo vedlo svetovno gospodarstvo, do neke mere lahko predvidevamo. Ti ukrepi so tako pripravljeni.

Jutri bomo štirje predsedniki dorekli pravila sodelovanja, da bo delo potekalo demokratično in, kolikor je mogoče, hitro in učinkovito.

Kakšna ovira so roki pri uveljavljanju zakonodajnih sprememb?

Tu se spopadamo s celo vrsto ustavnopravnih vprašanj. Recimo primeroma bom navedel eno. V ustavi mi je naloženo, da ukaz o razglasitvi zakona, ki ga sprejme državni zbor, podpišem najpozneje v osmih dneh, v tem času se mora državni svet tudi izreči, ali bo vložil veto. Kaj se zgodi, ko njegov predsednik napove, da ne bo posegel po instrumentu veta: ali lahko zakon razglasim že drugi dan po sprejetju zakona v državnem zboru? Taka vprašanja bodo tudi na dnevnem redu našega sestanka. To je prvi izredni vrh srečanja štirih predsednikov, sicer smo jih imeli decembra, da smo strateško pogledali v ravnanje v prihodnjem letu. Ta je namenjen izključno reševanju najbolj elementarnih vprašanj, povezanih s pandemijo.

Cigler Kralj zagotavlja, da bo pomoč prihajala. Kmetje, občine želijo popravke svežnja.

Kaj pa mediji? Opravljamo naloge tako, kot javnost od njih pričakuje?

Redko ocenjujem delo institucij, temu se skušam izogibati. Tokrat bi ocenil, da vlada ukrepa primerno, zelo bi izpostavil odgovorno držo opozicije, ima svoje mnenje in kritike, a to dela na izjemno odgovoren način. Zahvalil bi se medijem ob tem, da morate predstavljati četrto vejo oblati in biti kritični, do mene, vlade, parlamenta, vseh, ki imamo več politične in gospodarske moči, skrbite, da so ljudje obveščeni.

Poleg vseh teh, ki so v ospredju in skrbijo za zdravje naših ljudi, od zdravnikov, medicinskih sester do vseh drugih, zaslužijo zahvalo naši ljudje, da vsem navodilom prisluhnejo, razumejo. Vem, da imajo skrbi, so tudi taki, ki jih je strah. Vse to je razumljivo za okoliščine, v katerih smo se znašli. Naj poskusijo slišati tudi malo spodbudnosti v mojih besedah. Tako kot se Slovenija vede glede na ves svet, imamo nekaj spodbudnih razlogov, da smemo upati, da bomo tudi v nadaljevanju te krize stvari razrešili na najboljši mogoči način. Ne bo lahko, še enkrat ponavljam, celo zelo težko bo, ampak na koncu bomo uspeli.

Pogovor s predsednikom Borutom Pahorjem

Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.