Bo preferenčni glas, ki ga že poznamo na evropskih volitvah, uporabljen tudi pri volitvah v slovenski parlament? Foto: BoBo
Bo preferenčni glas, ki ga že poznamo na evropskih volitvah, uporabljen tudi pri volitvah v slovenski parlament? Foto: BoBo

Predlog sprememb zakona, s katerim bi preoblikovali volilne okraje, po navedbah predsednika Boruta Pahorja zahteva nekaj več tehničnega dela kot predloga, ki predvidevata uvedbo absolutnega in relativnega prednostnega glasu. Tadva sta bolj ali manj pripravljena. A Pahor pričakuje, da bo do konca prihodnjega tedna pripravljen tudi predlog za preoblikovanje volilnih okrajev. Predloge bo nato predsednik poslal vsem strankam in v drugi polovici maja bodo nadaljevali pogajanja.

Sorodna novica Spremembe volilne zakonodaje: bo prednostni glas nadomestil volilne okraje?

Kot je v pogovoru za STA ob 15. obletnici vstopa Slovenije v EU navedel Pahor, gredo priprave sprememb zakonodaje, do katerih mora priti po odločbi ustavnega sodišča, v skladu s pričakovanji. Prvi krog usklajevanj pogajalcev strank je bil pri Pahorju 22. marca, v drugi polovici maja bo predvidoma drugi krog. Junija oz. najpozneje julija pa bi po Pahorjevem mnenju že morali zagotoviti, katera od možnosti bo dobila potrebno večino v DZ. Pahor se zavzema za spremembo v smeri uvedbe "močnega" prednostnega oz. absolutnega prednostnega glasu, je ponovil.

Spomnil je, da so imeli z ministrom za javno upravo, njegovimi sodelavci in ustavnimi pravniki zaprt sestanek. Dali so vedeti, tako Pahor, da le sprememba volilnih okrajev ne bi zadoščala in bi bila lahko kakšna nova pobuda za ustavno presojo znova težava.

Do 60 poslanskih glasov za preferenčni glas bo zelo težko priti, je opozoril Borut Pahor. Foto: BoBo
Do 60 poslanskih glasov za preferenčni glas bo zelo težko priti, je opozoril Borut Pahor. Foto: BoBo

Odločilni glas volivca samo pri preferenčnem glasu

Po njegovem mnenju bodo s predlogom za spremembo volilnih okrajev dobili simulacijo sprememb v dveh volilnih enotah, da bodo poslanci lahko videli, kaj bi odločitev za takšne spremembe pomenila. "To nas sicer potegne iz največjega zapleta, a to ni dovolj in ne pomeni ustavnopravnega napredka glede odločilnega glasu volivca na izid volitev. To nam zagotavlja le absolutni prednostni glas," je poudaril Pahor.

A bo za to, da dosežejo potrebnih 60 poslanskih glasov za uvedbo prednostnega glasu, morda potreben kompromis. "V to smer bo treba razmišljati v naslednjih pogajanjih, ki bodo zelo zapletena. Jasno je, da bo 60 glasov težko najti," ugotavlja predsednik republike, ki usklajuje pogajanja za spremembe volilne zakonodaje. Pahor je sicer pohvalil sodelavce ministra za javno upravo Rudija Medveda, ki pripravljajo spremembe na tem področju.

Za preferenčni glas potrebna ustavna večina

Za spremembe, s katerimi bi uvedli preferenčni glas, je v DZ-ju potrebna ustavna večina oz. najmanj 60 poslanskih glasov, medtem ko je za preoblikovanje volilnih okrajev potrebnih najmanj 46 glasov. A kljub manjši zahtevani večini v DZ-ju so številni poznavalci političnega sistema in tudi večji del strank že ugotovili, da bo politično soglasje za preoblikovanje volilnih okrajev zelo težko doseči.