V predsedniški palači so se spomnili 30. obletnice razglasitve ustavnega amandmaja 99. Foto: Tamino Petelinšek, STA
V predsedniški palači so se spomnili 30. obletnice razglasitve ustavnega amandmaja 99. Foto: Tamino Petelinšek, STA

Predsednik republike Borut Pahor je v govoru med drugim poudaril, da v 30 letih od sprejetja resolucije in ustavnega amandmaja 99 letos prvič slovesno zaznamujemo ta simbolni in stvarni mejnik. Kot je pojasnil, je namreč ob pomembnih zgodovinskih mejnikih, ki so nas na prelomu iz 80. v 90. leta vodili v demokracijo in samostojnost, letos izjemoma ocenil, da v ta niz sodi tudi sprejetje resolucije in ustavnega amandmaja 99 v slovenski skupščini februarja 1991.

Spomnil je, da smo se pred 30 leti plebiscitno odločitev ljudi o osamosvojitvi Slovenije namenili uveljaviti po pravni in po mirni poti. "To je pomembno vplivalo na nekaj, kar bi si dovolil imenovati moralni vzvod osamosvojitve," je dejal.

Med takratnimi strankami so bile po njegovih besedah sicer velike razlike, a ker je bila osamosvojitev usodno vprašanje prihodnosti Slovenije, so decembra 1990 s posebnim sporazumom premostile te razlike in sklenile sporazum. Tudi zato je plebiscit uspel tako zelo, kot je, je dejal.

Prvo dejanje 'ločitve': resolucija o sporazumni razdružitvi s SFRJ-jem

Pred srečanjem v sredo: "Sedanje politično razpoloženje preprosto ni vzdržno"

Vse to ima, kot je dejal, pred očmi tudi pred za sredo sklicanim srečanjem parlamentarnih strank z njim. Srečanje po njegovih besedah vsaj za zdaj nima tako visokih ambicij kot sporazum strank iz leta 1990, si pa obeta dialog. Srečanje ni sklicano zato, ker bi se stranke bolj ali manj o pomembnih stvareh države strinjale, temveč je sklicano prav zato, ker se v večjem delu ne strinjajo, je dejal in dodal, da je to tudi bistvo političnega dialoga.

Poleg tega, da bodo na srečanju poskušali poiskati nekaj skupnih zamisli za pomembne državne zadeve, ima po njegovih besedah tudi še en pomemben vidik, in sicer ustvarjati politično razpoloženje, ki bo bolj vključujoče in manj izključujoče, bolj strpno in manj sovražno, ki bo "nevarno razhajanje političnih duhov umirilo, in ne poglobilo".

"Sedanje politično razpoloženje, v katerem je več konflikta kot sodelovanja, več izključevanja kot vključevanja, z vidika splošnih družbenih in državnih koristi preprosto ni vzdržno," je poudaril predsednik. Prepričan je, da če bomo nadaljevali po tej poti, bomo vsi izgubili.
"Do naslednjih volitev je kratek čas, vmes pa so prepomembne odločitve, da bi jih sprejemali v zastrupljenem političnem ozračju," je dejal.

Kot je dejal, sicer nimajo nobenih zagotovil, da bodo na srečanju uspešni. "Vendar pa imamo tudi ob slavni slovenski tradiciji političnega sodelovanja dolžnost, da poskusimo po naših najboljših močeh, v korist države in njenih ljudi, in ne v korist ene ali druge stranke," je še povedal Pahor.

Slavnostni govornik je bil tudi zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave Republike Slovenije Franc Grad. Foto: Tamino Petelinšek, STA
Slavnostni govornik je bil tudi zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave Republike Slovenije Franc Grad. Foto: Tamino Petelinšek, STA

Grada veseli, da se ustavi dajeta ustrezna čast in priznanje

Profesor ustavnega prava Franc Grad, ki je leta 1990 sodeloval pri pisanju slovenske ustave, je v svojem nagovoru osvetlil pomen tedanje odločitve. Kot član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave je Grad današnjo počastitev označil tudi kot priznanje stroki, ki je v prelomnih dogodkih sodelovala po svojih močeh.

Ob tem se dobro spomni, kako se je takratni predsednik skupščine posvetoval s pravnimi strokovnjaki o tem, kako na najkorektnejši način izvesti dogajanja, ki so bila ključna in so imela velikansko politično težo ter posledice.

V nadaljevanju je opisal svoje takratne občutke in dejal, da so bili pravni strokovnjaki na istih krilih kot politiki, kot bi se nekaj čutilo v zraku, kar jih je neslo naprej, in da je bil izstop Slovenije iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije zelo tvegano početje.
Izredno ga veseli, da se ustava ceni in spoštuje "v tej hiši" ter se ji dajeta ustrezna čast in priznanje, kar pomeni zrelost nekega naroda, je še dejal.

Obletnica amandmaja 99
30 let ustavnega amandmaja