Predlogi sklepov, ki so predvideli sveženj pomoči medijem, so nastali na Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Svetu za radiodifuzijo.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je na razpravi med drugim dejal, da je epidemija zagotovo prizadela tudi medije, zlasti lokalne, nikakor pa ne v tolikšni meri, kot želijo nekateri prikazati. Foto: BoBo
Minister za kulturo Vasko Simoniti je na razpravi med drugim dejal, da je epidemija zagotovo prizadela tudi medije, zlasti lokalne, nikakor pa ne v tolikšni meri, kot želijo nekateri prikazati. Foto: BoBo

Razpravo na parlamentarnem odboru je v veliki meri zaznamovalo nedavno odmevno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Pred časom so napovedali, da bodo ob prejetju zahtevkov za izplačilo izplačali do 30 odstotkov sredstev, preostala sredstva pa po sprejetju rebalansa proračuna.

Novinarji znova navzoči na vladnih novinarskih konferencah

Od srede bodo lahko novinarji po dveh mesecih znova navzoči na dnevnih vladnih novinarskih konferencah o novem koronavirusu, ki potekajo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ob tem bodo morali upoštevati zaščitne ukrepe (nošenje mask, razkuževanje rok ob vstopu v dvorano in varno razdaljo), svojo prisotnost pa vladnemu uradu za komuniciranje (Ukom) sporočiti vsaj eno uro pred začetkom. Še naprej bo mogoče novinarsko vprašanje zastaviti tudi prek Televizije Slovenija.

Simoniti: "Če se nekomu nekaj da, je treba nekomu nekaj vzeti"
Minister za kulturo Vasko Simoniti je tudi na današnji seji nakazal, da bodo morali zaradi neizogibne recesije na novo ovrednotiti vse razpisne pogodbe. Pozive k zagotovitvi svežnja pomoči medijem pa je komentiral z besedami, da ti ministrstvu nalagajo nekaj, kar je pravzaprav stvar medijskih lastnikov.

"Če se nekomu nekaj da, je treba nekomu nekaj vzeti," je komentiral pozive Društva novinarjev Slovenije po finančni pomoči medijem in novinarstvu. Ob tem pa DNS vprašal, komu naj ministrstvo in vlada vzameta potrebna sredstva. Epidemija je zagotovo prizadela tudi medije, zlasti lokalne, dodaja, nikakor pa ne v tolikšni meri, kot želijo nekateri prikazati.

Simoniti je bil kritičen tudi do predlogov Sveta za radiodifuzijo. Dejal je, da predlogom za finančno pomoč niso priloženi konkretni podatki o izgubah medijev, odpuščanjih in zaposlenih na čakanju. Glede izplačil iz medijskega razpisa je dodal, da ministrstvo za kulturo ne namerava nikomur ničesar vzeti. Dodal je, da je finančna pomoč tudi v domeni gospodarskega ministrstva.

Opozicija ministru očita ošaben odnos do medijske problematike
Predloge sklepov odbora so v celoti podprli v LMŠ-ju, SD-ju in Levici. Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ-ja je ministru Simonitiju očitala aroganten in ošaben odnos do medijske problematike. Dejala je, da od njega tudi ni dobila pojasnil o strateški pomoči ministrstva zlasti lokalnim medijem.

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ministru za kulturo očita aroganten in ošaben odnos do medijske problematike. Foto: BoBo
Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ministru za kulturo očita aroganten in ošaben odnos do medijske problematike. Foto: BoBo

Levica: Mediji so zaščitna oprema demokracije
Željko Cigler iz Levice je izrazil upanje, da bo ministrstvo vendarle prisluhnilo težavam medijev, saj so mediji in medijski pluralizem "zaščitna oprema demokracije". Marko Bandelli (SAB) pa je v predlogih sklepov podprl le del, ki poziva ministrstvo, naj zagotovi izplačilo že dodeljenih sredstev iz medijskega razpisa, ter se zavzema za uvedbo digitalnega davka.

SDS: Pričakovanja predlagateljev so pretirana
"Prav je, da država po svojih zmožnostih pomaga medijem," je poudaril Samo Bevk (SD). Alenka Jeraj (SDS) pa je bila kritična do predlogov sklepov. Po njenih besedah so bili napisani "zgolj v maniri, daj denar". Ocenila je, da so pričakovanja predlagateljev pretirana, saj ni mogoče pod naslovom epidemije čez noč rešiti težav medijskega prostora, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju.

DNS opozarja na mačehovski odnos države do medijev, ki so del uspešnega spopada z novim koronavirusom
Predsednica DNS-ja Petra Lesjak Tušek je v razpravi opozorila, da medije po koronakrizi, o kateri so dosledno, objektivno in celovito poročali, spoprijemanje s pravo krizo v več pogledih še čaka. "In razvite demokratične države so prepoznale, da so mediji del uspešnega spopada s koronavirusom, ne pa del nevarnosti." Po njenih besedah odločitev ministrstva glede medijskega razpisa kaže na mačehovski odnos države do medijev.

"Medije po koronakrizi, o kateri smo dosledno, objektivno in celovito poročali, spoprijemanje s pravo krizo v več pogledih še čaka. In razvite demokratične države so prepoznale, da so mediji del uspešnega spopada s koronavirusom, ne pa del nevarnosti," je opozorila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. Foto: BoBo

V predlogih sklepov je bil zapisan tudi poziv ministrstvu in vladi, naj sveženj pomoči vsebuje povečanje medijskega sklada vsaj na deset milijonov evrov. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik se je zavzel tudi za uvedbo vavčerskega sistema oglaševanja v radijskih programih z jamstveno shemo države za izdane vavčerje. V Medijski zbornici so po besedah njenega predsednika Rajka Djordjeviča predlagali urgentno odobritev enkratne finančne pomoči, in to 70.000 evrov za izdajatelja radijskega programa, 100.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na lokalni ravni in 150.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na regionalni ravni.

Raziskovalci inštituta za kriminologijo: Žaljenje novinarjev je nesprejemljivo
Danes so se oglasili tudi raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so v izjavi za javnost zapisali, da je nesprejemljivo, da so novinarke in novinarji izpostavljeni grobim osebnim žalitvam vidnih politikov. Pomembno je, da sodišča v teh žalitvah prepoznajo zlorabo svobode izražanja, poudarjajo. "Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja, kot na primer: XY je 'odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov'," so raziskovalci zapisali v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani inštituta. Po njihovi oceni lahko demokratična družba obstaja le ob odprti javni razpravi z neko minimalno ravnjo izmenjave argumentov.

Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v izjavi za javnost označili za nesprejemljivo, da so novinarke in novinarji izpostavljeni grobim osebnim žalitvam vidnih politikov. Foto: MMC RTV SLO
Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v izjavi za javnost označili za nesprejemljivo, da so novinarke in novinarji izpostavljeni grobim osebnim žalitvam vidnih politikov. Foto: MMC RTV SLO
Kriminalisti preiskujejo pisanje novinarjev Dnevnika o dogajanju na MZZ-ju

"Žaljiva sporočila politikov spodbujajo sovražni diskurz"
"Medtem ko argumentirana kritika, ki so jo politiki gotovo upravičeni in dobrodošli izraziti, prispeva k svobodni razpravi o pomembnih družbenih temah in 'resnici', pa žaljivi osebni napadi z izrazito spolno konotacijo ne predstavljajo le meje takšne svobodne razprave, marveč jo spodkopavajo in dušijo," dodajajo. Opozorili so, da takšna žaljiva sporočila politikov – tudi zato, ker so deležna bistveno večje pozornosti uporabnikov družbenih omrežij – "normalizirajo in spodbujajo sovražni in osebno žaljiv javni diskurz, v katerem ni prostora za razumsko izmenjavo stališč, temveč le za grobe osebne diskvalifikacije".

Po njihovem mnenju je pomembno, da sodišča kot zadnji branik ustave in človekovih pravic tako grobo žaljiva sporočila, usmerjena na osebo novinarke, označijo za nesprejemljiva in v njih prepoznajo zlorabo svobode izražanja. Za neverjetno so označili tezo, da bi prepoved žaljenja z namenom zaničevanja in razvrednotenja novinarke kot osebe neustavno posegla v pravico vidnega politika do izražanja svojega mnenja.

Medtem ko argumentirana kritika, ki so jo politiki gotovo upravičeni in dobrodošli izraziti, prispeva k svobodni razpravi o pomembnih družbenih temah in 'resnici', pa žaljivi osebni napadi z izrazito spolno konotacijo ne predstavljajo le meje takšne svobodne razprave, marveč jo spodkopavajo in dušijo.

Raziskovalci inštituta za kriminologijo

"Svobodna razprava bo namreč v družbi hitro začela odmirati"
"Svobodna razprava bo namreč v družbi, v kateri bo novinarkam, ki opravljajo svoje delo, trajno grozilo, da jih zaradi poročanja vplivni politik lahko brez pravnih posledic grobo osebno žali z odsluženimi poceni prostitutkami, hitro začela odmirati," še pišejo in dodajajo, da ne bi radi živeli v družbi, v kateri je takšno žaljenje in zastraševanje novinarjev pravno povsem sprejemljivo in dopustno "in še uvrščeno v kontekst 'razsvetljenskega ideala približevanja resnici'".

Vrhovno sodišče je pred kratkim ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti predsedniku SDS-a Janezu Janši zaradi tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 6000 evrov z obrestmi zavrne.