Dodal je, da ve, da jih je bilo nekaj na sporedu tudi zaradi varčevanja. Kot gledalec je opazil tudi, da je oddaj, ki nagovarjajo urbano občinstvo, manj, kot jih je bilo. "Kljub temu je treba RTV-ju priznati, da ima programsko zelo dobro pokrite najrazličnejše skupine gledalcev in poslušalcev, ki jih nagovarja v skladu z javnim interesom. Vedno pa se bo našla skupina, za katero ne bo dobro poskrbljeno," je v intervjuju za Mladino dejal Pikalo. Dodal je, da sam rad posluša programe Radia Slovenija in je eden izmed tistih, ki raje kot glasbo poslušajo pogovorne oddaje. "Oddaje, kot je denimo Studio ob 17h, so mi, denimo, pisane na kožo." Pogosto spremlja tudi informativne oddaje in zaradi otrok otroški program.

"Programski svet bi moral posredovati ideje uporabnikov"
Sam programski svet vidi kot uporabniški organ, saj člani programskega sveta RTV večinoma poznajo po uporabniški plati. Med njimi namreč, z izjemo tistih, ki so zaposleni na RTV-ju, in drugih novinarjev, ni medijskih profesionalcev. Pikalo dodaja, da programski svet tako ne sme posegati v delo urednikov in preostalih programskih delavcev, lahko pa postane organ, kjer bi se srečevali zato, da bi uredniki spoznali ideje uporabnikov.

V prejšnjem mandatu je bil po njegovem mnenju programski svet bolj upravljavski organ, a bi moral biti kombinacija upravljavskega in uporabniškega organa. To pomeni, da bi se moral programski svet bolj angažirati in vodstvu RTV SLO dajati konkretne predloge glede programskih vsebin.

Je v prejšnjem mandatu čutil vpliv na programski svet? - Ja in ne.
Na vprašanje, ali je sam občutil vpliv "uravnoteževanja" medijev, je Pikalo odgovoril, da ja in ne. "Ja zato, ker je bilo jasno, kaj se dogaja, in ker si včasih opazil preferiranje nekih programskih vsebin, ki jih sicer ne bi bilo. Ne pa zato, ker se ti vplivi niso eksplicitno videli v programskem svetu." Problematično se mu zdi tudi, da se je v prejšnji sestavi sveta marsikdo obnašal, kot da svetniki delujejo v imenu tistih, ki so jih predlagali. "Sam nisem ne zastopnik Univerze v Ljubljani, kjer sem zaposlen, ne zastopnik politične stranke, ki me je predlagala. Marsikdo pa je svojo vlogo v programskem svetu vzel tako in poskušal uveljaviti svoje ozke interese." Pikala je v programski svet v prejšnjem in v tem mandatu predlagal SD. Sam je imel ob izvolitvi na položaj predsednika programskega sveta pomisleke, da se bo kdo "zapičil v to, a se to ni zgodilo," je dejal.

Ob tem je dodal, da je primer nadaljevank Strasti in Brat bratu zelo dobro pokazal, da je ena največjih težav obstoječega zakona o RTV SLO zelo ponesrečeno razmerje med programskim in nadzornim svetom. "Programski svet dobi v odločanje predlog o novih programskih vsebinah, denimo o nadaljevankah, a obenem ne izve, koliko bo to stalo in kako bo financirano. Po drugi strani pa nadzorni svet ve, koliko bo to stalo, ne ve pa, kako bo projekt pripomogel k celotni programski vsebini RTV-ja."

"Šteti mora tudi kakovost"
Na vprašanje, ali je žanr telenovele Strasti preveč komercialen za javno televizijo, je Pikalo odgovoril, da je komercialna naravnanost povezana z gledanostjo, ta pa ne more in ne sme biti edino merilo presojanja na javnem RTV-ju. "Šteti mora tudi kakovost. Osebno se mi ne zdi nič slabega, če se v nekaterih programskih pasovih javnega RTV-ja, denimo med 20. in 22. uro, znajdejo tudi kakovostne komercialne oddaje, ki zadovoljujejo najširši krog gledalcev. Nič ne bi imel proti, če bi lahko takrat gledali kakovostne komercialne nadaljevanke in filme ali pa razvedrilne oddaje lastne produkcije. Ali pa, denimo, kakšen kviz. Glede Strasti pa se raje ugriznem v jezik, ker to pač ni tovrstna kakovostna vsebina."

Pikala smo ob prevzemu vodenja programskega sveta povabili v spletno klepetanico MMC-ja, a je dejal, da se zaenkrat klepeta ne bi udeležil, saj svet ni sprejel še nobenega sklepa, hkrati pa sam ne predstavlja ravno odločilnega glasu, saj svet deluje kot kolektiv.