V SDS-u in SNS-u poudarjajo, da je 'vlada pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo ustavno sodišče, ampak gre za voljo vlade in rezultat njenega pogajanja s sodniki'. Rešitev glede umestitev sodnikov v višje plačne razrede po njihovem ni ustrezna, 'ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat'. Foto: MMC RTV SLO
V SDS-u in SNS-u poudarjajo, da je 'vlada pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo ustavno sodišče, ampak gre za voljo vlade in rezultat njenega pogajanja s sodniki'. Rešitev glede umestitev sodnikov v višje plačne razrede po njihovem ni ustrezna, 'ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat'. Foto: MMC RTV SLO

Poslanec SD-ja Anton Colarič je pojasnil, da so v koaliciji glede nujnosti ustavne presoje zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi soglasni. Ustavno sodišče naj tako presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve obeh novel zakona oziroma morebitno zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protipravne posledice. V koaliciji še menijo, da so zgolj popravljali napake prejšnje oblasti in nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta.

Vlagatelji zahteve za referendum menijo, "da predlog dviga sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju". Opozarjajo tudi na to, da vlada predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, in predvidevajo, da bo sledilo nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju, kot so univerzitetni profesorji in zdravniki.

Kot poudarjajo, je "vlada pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo ustavno sodišče, ampak gre za voljo vlade in rezultat njenega pogajanja s sodniki". Rešitev glede umestitev sodnikov v višje plačne razrede po njihovem ni ustrezna, "ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat".

Za "napako in neodgovorno ravnanje" označujejo tudi odpravo variabilnega dela sodniške plače, ki namesto stimuliranja nadpovprečno uspešnega dela sodnikov znova uvaja uravnilovko in destimulira nadpovprečno uspešne sodnike.

Vinko Gorenak iz SDS-a je ob tem dejal, da je nedopustno in nekorektno, da država med gospodarsko krizo delu državljanov povečuje plače za 28 odstotkov. Tudi to je razlog, zaradi katerega zahtevajo razpis referenduma. Odločitev o tem tako prepuščajo ljudjem, ki so nad državnim zborom. Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa je dejal, da se mu zdi povišanje plač sodnikom grozljivo.

SLS se strinja z argumenti pobudnikov referenduma, saj v stranki nasprotujejo povišanju plač sodnikov.

Referendum 8. novembra?
Vlagatelji zahteve predlagajo, da se za dan glasovanja na referendumu določi 8. november, ki je kot referendumski dan določen že v primeru ugotavljanja volje prebivalcev za nove občine.

Sicer pa je po pisanju Večera pravosodni minister Aleš Zalar glede morebitnega referenduma dejal, da "si predstavlja, da bodo koalicijske stranke precej verjetno ponovile 'odvetniško' vajo in ustavno sodišče vprašale, ali ne bi z morebitnim referendumskim padcem pravosodnih plač na čelu s sodniškimi nastale protiustavne posledice".