Lekarne bodo po novem lahko s presežki financirale zgolj lastno dejavnost in razvoj, če se nadzorni svet ne bo odločil drugače. Foto: BoBo
Lekarne bodo po novem lahko s presežki financirale zgolj lastno dejavnost in razvoj, če se nadzorni svet ne bo odločil drugače. Foto: BoBo

Po besedah zdravstvene ministrice zakon med drugim prinaša t. i. brezšivno skrb, ki bo bolnikom pri odpustih iz bolnišnice omogočala, da bodo do prvega obiska pri svojem zdravniku preskrbljeni z ustreznimi zdravili in medicinskotehničnimi pripomočki. Tako bo zagotovljena kontinuiteta zdravljenja in jim ne bo treba najprej v lekarno, da se založijo z zdravili, je pojasnila.

Predlog zakona uvaja tudi povsem nov profil kliničnega farmacevta, ki bo vključen v zdravstvene time, ki sodelujejo z bolnikom, na ministrstvu pa nameravajo s tem profilom pripomoči k hitrejši in varnejši ozdravitvi ter manjši porabi zdravil.

Poleg tega predlog določa mrežo lekarn na primarni ravni in je ohranil geografsko merilo minimalne oddaljenosti med lekarnami v mestu 400 metrov in pet kilometrov zunaj mesta. Dodatno pa vpeljuje nov demografski kriterij 6.000 prebivalcev na lekarno in 2.500 na podružnico lekarne.

Zamejeno financiranja občin z lekarniškim denarjem
Velika novost pa je prerazporejanje dobička javnih lekarniških zavodov, ki jih po predlogu lahko namenijo zgolj za izvajanje in razvoj osnovne dejavnosti. Vendar pa zakon dopušča možnost, da nadzorni svet lekarne lahko predlaga ustanovitelju, da se dobiček, ali njegov del, vrne ustanovitelju, če s tem ni ogroženo poslovanje lekarniškega zavoda.

S tem so na ministrstvu onemogočili dosedanjo prakso, ko so občine lekarniške presežke prelivale v občinske proračune. Prepovedano pa bo tudi povezovanje lekarn s proizvajalci zdravil in veledrogeristi. Namen take ureditve je po navedbah ministrstva za zdravje zaščita bolnika, da ni čezmerne porabe zdravil.

Lekarne po predlogu sicer še vedno ostajajo javni zavodi, katerih ustanovitelj je ena ali več sosednjih občin skupaj, zakon pa ohranja tudi koncesionarja, ki mora biti magister farmacije z veljavno licenco. Koncesija se bo lahko po novem podelila najmanj za 15 let in največ za 30 let.

Dodatno pa se uvajajo še licence za samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti, ki jih bo predpisovala Lekarniška zbornica Slovenije, članstvo v njej pa bo po novem prostovoljno.